Kaj je zmotilo Janeza Janšo v govoru Igorja Bavčarja v Kočevski Reki – TOPNEWS.si

Kaj je zmotilo Janeza Janšo v govoru Igorja Bavčarja v Kočevski Reki



Kaj je zmotilo Janeza Janšo v govoru Igorja Bavčarja v Kočevski Reki

Janeza Janše predsednika SDS v Kočevski reki ni bilo, ker je bil v Romuniji na razpravi v okviru mednarodnega posveta ob 30-letnici padca Ceauşescujevega režima. Očitno pa je pozorno spremljal dogajanje v Kočevski Reki in prebral govor Igorja Bavčarja. Tako je na twitterju komentiral predvsem tisti del Bavčarjevega govora, kjer je med drugim govoril o odnosu do razvoja slovenske vojske in se kritično odzval na pozive o ponovni uvedbi naborniškega sistema. Bavčar je dejal, da bo naša nacionalna varnost ogrožena zaradi našega tehnološkega zaostanka in posledično ranljivosti vseh podsistemov in ljudi, kot pa klasičnega spopada pehotnih brigad. Svetovni spopadi že dolgo niso več spopadi klasičnih armad. Po oceni Bavčarja bodo narodi, ki bodo znali slediti razvoju znanosti in tehnologije, gotovo uspešneje prebrodili obdobje, ki je pred nami, je razmišljal Bavčar.

Igor Bavčar: “Berem pozive k ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka. Razprava o ponovnem služenju vojaškega roka je v resnici razprava o razvoju naše mlade države. Očitek, ki si ga pogosto naslavljamo, da gradimo državno administracijo, kot bi imeli 50 milijonov ljudi, je aktualen tudi, ko premišljamo kakšno slovensko vojsko potrebujemo. Deregulacija državne uprave gre z roko v roki z deregulacijo v sistemu nacionalne varnosti, že z uvedbo rešitev, ki kombinirajo civilne sisteme s klasičnimi vojaškimi, bi za našo varnost in obrambo storili ogromen korak.

Prepričan sem, da bi za našo nacionalno varnost in za naš prispevek h kolektivni varnosti naredili več, ko bi namesto klasičnega naborniškega sistema ustanovili še dva Instituta Jožef Štefan, dva Kemijska inštituta, še dve fakulteti za matematiko in fiziko, goriško mehatroniko ali elektro fakultete. V stoletju, ki se je začelo, je veliko večja verjetnost, da bo naša nacionalna varnost ogrožena zaradi našega tehnološkega zaostanka in posledično ranljivosti vseh podsistemov in ljudi, kot pa klasičnega spopada pehotnih brigad. To, da smo tako rekoč brez posebnih spodbud med vodilnimi v kriptosvetu, da je razmislek o blockchainih in umetni inteligenci za slovensko generacijo, ki danes vstopa v aktivno življenje, nekaj samoumevnega, da naši srednješolci zmagujejo na matematičnih in računalniških olimpijadah, je nekaj kar nas mora navdihovati pri odločitvah. Osnove za dober razvoj so tu, tudi osnove za dober razvoj lastnega sistema varnosti in obrambe.

Na to se je je na tviterju odzval Janez Janša, kjer je pohvalil Bavčarjevo analizo aktualnih razmer in kritično komentiral predvsem tisti del Bavčarjevega govora, kjer je med drugim govoril o odnosu do razvoja slovenske vojske.

“Najprej lucidna ocena trenutka in dobra primerjava, nato pa naivno protislovje kot v t.i. Deklaraciji za mir 1990. Slovenijo bosta branila znanost in kultura? Zgolj mehka moč še nikoli ni bila dovolj za suverenost naroda”. PS: Ponovne uvedbe vojaskega roka sicer ni predlagala SDS, pac pa – Forum 21!! Ceprav pri ponovni uvedbi naborniskdga sistems ocitno zastopajo isto stalisce.

Glede na ostale odzive in retwitte, predvsem na desni pa je nekatere očitno zmotilo predvsem to, da bi naredili enačaj med poraženci druge svetovne vojne v Sloveniji se pravi med domobranci in akterji , ki so dali odločilni prispevek k nastanku slovenske države pred 30 leti. Tu je bil Bavčar nedvoumen, ko je dejal, da se Demos ni pustil ujeti v pasti narodovega razkola po drugi svetovni vojni in da je je šlo za politične razlike v odnosu do Jugoslavije. In še, da v to točko razlik med nami takrat ni moč preslikati razkola slovenskega državljanskega spopada sredi prejšnjega stoletja.

Bavčar: “Demos se ni ujel v pasti tega narodovega razkola. Res je, da posledice tega čutimo mnogi, toda s stališča narodove perspektive je bila njegova takratna odločitev pravilna. Točka razlike v takratni slovenski politiki se je kazala v odnosu do Jugoslavije in lastne državnosti. V to točko razlik med nami takrat ni moč preslikati razkola slovenskega državljanskega spopada sredi prejšnjega stoletja. Trditi nasprotno ni le v nasprotju z izročilom Demosovega razumevanja demokratične oblasti, pač pa tudi v nasprotju z rezultatom plebiscita, sprejema slovenske ustave, zmage v osamosvojitveni vojni in obema referendumoma o vstopu v EU in NATO”.

Prav v tej točki gre iskati razloge za nekatere kritike na družbenih omrežjih, da je bil Bavčarjev nastop v Kočevski Reki “pravi “vsegliharski, sredinski, manifest” ter, da “pluje med dvema ognjema,”saj je vzel veter iz jader tistim , ki bi radi naredili enačaj med poraženci druge svetovne vojne, beri domobranstvom, in nastankom slovenske države pred tremi desetletji ter akterji osamosvojitve.

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)