Marjan Šarec: “Če se bodo seveda gospe in gospodje v parlamentu kdaj odločili, da jim ta vlada ni všeč, jo bodo pač vrgli”

Manjšinsko vlado Marjana Šarca pravzaprav od vsega začetka spremlja neko izredno stanje, saj ji nikakor ne pustijo, da bi, potem ko je dobila mandat, v miru vladala. Najprej nihče ni verjel, da bo Šarec sestavil koalicijo in vlado. Vendar je na veliko presenečenje vseh nastala koalicija petih strank, ki naj bi se ji po prvi varianti priključila tudi Toninova NSI, ki se je samo “taktično” pogajala o vstopu v vlado, da bi Šarcu na koncu zmanjkalo časa za pogajanja z Levico. Vendar ta načrt ni uspel in Šarčeva koalicija je podpisala sporazum ali bolj natančno pogodbo z Levico, ki pa je tik pred glasovanjem o proračunu prekinila sodelovanje. Kljub manjšinski vladi, je bila v državi več kot leto dni relativna politična stabilnost, ki jo je tik pred sprejetjem proračuna poskušala načeti Levica. Pomenljivo je, da je svoj odhod napovedala isti dan, ko se je zgodila afera Kralj, zaradi katere je moral odstopiti generalni sekretar vladajoče stranke. Vendar, kot se je pokazalo minuli teden, je tudi načrt, da bi preko proračuna sesuli vlado klavrno propadel. Čeprav so se novinarji bolj kot s proračunom ukvarjali s sestavo nove vlade oziroma tako imenovane “koalicije z Radia Ognjišče”, kjer sta se oglasila Janez Janša in Matej Tonin, ko sta se vračala iz kongresa EPP v Zagrebu.

Marjan Šarec je nekaj kart, kako gleda na politično dogajanje v prihodnosti, razkril v nedavnem precej spregeldanem intervjuju za spletni portal Metina lista, kjer je govoril o pravkar sprejetem proračunskem svežnju, odnosih v koaliciji, državljanstvu Angelike Mlinar, vardah in človekovih pravicah, (ne)ustanavljanju državne letalske družbe, zapletih s kreditiranjem Banke Slovenije, zaveznikih Slovenije v EU ter kadriranjih na domači in mednarodni sceni.

“No z Levico, saj veste, to je napačen vtis, da je šlo z Levico vse gladko brez težav in da smo živeli, kot pravijo naši bratje kot “bubregi v loju”. Daleč od tega. Za vsako stvar smo se morali boriti, za vsako stvar smo se morali usklajevati. Do konca nismo vedeli, bo šlo, ne bo šlo. To je treba vprašati tudi gospoda Golubovića, gospo Korče z naše liste. Onadva to vesta iz prve roke. Tako da ni težava zdaj po prekinitvi tega sporazuma, prej je pa šlo vse gladko. Daleč od tega. Z Levico smo kar nekaj stvari sprejeli. Sprejeli smo minimalno plačo, davek na dobiček, ki bo zdaj sedem odstotkov, oni so želeli pet, mi smo dali sedem. S tem, da tudi ne bo možno več zbijati tega davka na nič. Potem delamo na stanovanjski politiki, sprejeli smo tudi še nekatere druge ukrepe skupaj z njimi tako, da nekateri ukrepi se že izvajajo. Recimo študentska postavka in tako naprej. Skratka to, da mi nismo ene stvari uresničili, nikakor ne drži,” je sodelovanje z Levico opisal Šarec in dodal: “Če se bodo pa seveda gospe in gospodje v parlamentu kdaj odločili, da jim ta vlada ni všeč, jo bodo pač vrgli. … Če nekdo kuha, pa ti prideš vsakih pet minut pa malo soli vržeš not, potem se pa usedeš za mizo, pa rečeš preslano je, prepoprano”.

Janša je po vrnitvi iz Zagreba dejal, da imamo sedaj res prvič v zgodovini samostojne Slovenije manjšinsko vlado: »Dejansko imamo sedaj, ko je Levica odšla prvič v zgodovini res manjšinsko vlado, prej se je o njej govorilo, pa to ni bila manjšinska vlada, zdaj je. Prvič se srečujemo s takšnim stanjem, kar pomeni, da ta vlada danes je, jutri pa je ni več. Se pravi, ne vemo, ali se bo to zgodilo jutri ali čez eno leto ali leto in pol. Ampak zgodilo se bo. Ta koalicija ne bo zdržala do konca. Ali bo prej prišlo do rekonstrukcije vladne koalicije ali drugačne prerazporeditve sil v parlamentu ali pa do predčasnih volitev. Po mojem mnenju pa bo verjetno prišlo do obojega po tem istem vrstnem redu.«

Šarec je doslej vendarle pokazal instinkt za politično preživetje in strnil koalicijo. V zadnjem intervjuju je na ugotovitev novinarke, da se je v prvem letu vladanja uspešno otresel pečata prejšnje službe, žalitev na temo Serpentinška in komičnih vlog, je Šarec dejal: “Ne še čisto, ampak ja, mi gre boljše”.

Po sredinem koalicijskem kosilu je bilo več ali manj jasno, da vlada ne bo padla na proračunu. Šarec je dan po proračunu na kritike, zakaj ga ni bilo v parlamentu, v intervjuju za spletni portal Metina lista odgovoril dokaj spretno: “To je lepo, da te pogrešajo. Zlasti Matjaž Nemec se rad ukvarja z menoj. Je pa tako boljše, da te pogrešajo, kot pa da bi te bili siti. Se pravi, odločil sem se namenoma, da na to sejo ne bom šel, ampak bom spremljal zadeve od daleč. To pa zato, ker včeraj še ni bilo konec. Se pravi čaka nas veto državnega sveta in ko bo ta seja, ko bomo še enkrat potrjevali Zipers, kajti mislim, da bo veto, kajti če ga ne bo, bom toliko bolj vesel in takrat bom seveda prisoten, ker sam vedno pravim, da ni konec, dokler ni vse zaključeno. Po drugi strani sem pa svojo nalogo opravil. Včeraj je bila naloga na parlamentu, da potrdi ta dva svežnja. In glede na to, da ni vse od mene odvisno, sem pač se odločil, da je naloga na poslankah in poslancih.

Glede na to, da so bile popoldne tudi s strani enega poslanca Desusa neke čudne izjave, mislim, da bi nas moralo tisto bolj skrbeti, kot pa moja prisotnost ali pa odsotnost,” tako Šarec.

Na že tako napeto situaciji ob sprejemanju proračuna je namreč prilil olja na ogenj poslanec Desusa, ki je dejal, da bi podprl tudi morebitno alternativno ali rekonstruirano valdo, ki bi jo vodil Janez Janša. Robert Polnar je ob vztrajanju pri višjih povprečninah namreč dejal, da vlado Marjana Šarca podpira, a da je trenutno podpornik politike, ki ni sposobna alternativ. Če bi bila v tem mandatu državnega zbora kakršnakoli možnost za sodelovanje v drugi vladi, ki bi zmogla več poslanskih mandatov, bi sodeloval tudi s SDS pod vodstvom Janeza Janše.

Vajo, v kateri je sodelovalo vseh 90 poslancev parlamenta, bo državni zbor vsaj kar se tiče Zipers-a (Zakon o izvrševanju proračuna) po vsej verjetnosti moral ponoviti. Interesna skupina lokalnih interesov DS bo namreč danes obravnavala sprejeti zakon o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti in predlog odložilnega veta nanj. Po pričakovanjih bodo predstavniki lokalnih interesov takšen predlog izglasovali. V tem primeru bo DS o vložitvi veta predvidoma odločal v četrtek. Glede na to, da sta oba amandmaja o zvišanju povprečnin padla na četrtkovem glasovanju z večino, torej 46-ih glasov, presenečenja tudi na ponovnem glasovanju ni pričakovati.

Če bo državni svet veto izglasoval, bo moral DZ o zakonu še enkrat glasovati, vendar ga bo morala podpreti več polovica vseh poslancev, se pravi 46. 46 poslancev torej večina pa je minuli teden preprečila oba poskusa rušenja proračuna in s tem posledično tudi vlade. Prvič je sicer za proračun glasovalo 48 poslancev, 41 pa jih je bilo proti. Med slednjimi je kot edini koalicijski poslanec glasoval proti Robert Polnar iz DeSUS. Tokrat je prisotnost na glasovanju potrdil tudi predsednik vlade Marjan Šarec, ki so ga v četrtek že vsi odpisovali in sestavljali novo vlado. “Če bo še takrat potrjen, potem bomo proračun imeli. Vedel sem že vnaprej, da ta (proračunska seja minuli teden) ne bo zadnja seja, kajti državni svet v tem mandatu rad napove veto in ga bo tudi tokrat dal. …Verjamem, da ko bomo ponovno glasovali, ko bo veto, da bo takrat manj nekih ugibanj v koaliciji, kdo bo kako glasoval”.

Dejstvo, da Šarec vodi vlado pratično s 13-imi poslanci in manjšinsko koalicijo, je že tako rekoč “umetnost” možnega v politiki, kjer je recimo prejšnja Cerarjeva vlada imela 36 poslancev, vendar je kljub tako udobni večini na koncu premier Miro Cerar odstopil s položaja tik pred volitvami. Če nimaš političnega talenta, ti očitno tudi 36 poslancev v slovenski politiki ne pomaga. Cerarjevo vlado so rušili šele po treh letih vladavine, medtem ko je Šarec doživel svoj ognjeni krst pratično v prvi četrtini. Nasproti je imel opozicijsko SDS in Janeza Janšo, ki bi očitno bil pripravljen prevzeti vlado brez novih volitev, na drugi strani pa se sooča s kapitalskim oziroma gospodarskim omrežjem Boruta Jamnika, po tretji strani pa ima nekaj problemov tudi s koalicijskimi partnerji.

Krivdo za povečano zaupanje javnosti v politiko in politične institucije kot tudi za povečanje deleža državljanov, ki so nezadovoljni s splošnim stanjem v slovenski družbi, kar ugotavlja v najnovejši analizi Ogledalo Slovenije družba Valicon in Matjaž Zorko, Šarec vsekakor ne more prevzeti samo na sebe. Zato tudi zavrača omenjeno dejstvo kot osebni neuspeh.

Na novinarsko vprašanje, ali to razume kot svoj neuspeh, je Šarec dejal: “Daleč od tega. Kot prvo je treba povedati, da naša stranka ni dobila 36 poslancev prvič v zgodovini pa ni šlo pravo pot. Mi smo dobili 13 poslancev. Od 13 do 46 je kar nekaj številk. Če se govori o številkah. Tako da, če bi mi dobili 36 poslancev, seveda bi delali tudi mi kakšno stvar drugače drugače in bi se manj prilagajali drugim. V politiki pa moraš delati kompromise. In ni vse odvisno od mene. Daleč od tega, da bi zaradi naše stranke ne zaupali politiki.

Saj tudi vlada je imela tako visoko podporo, kot je ni bilo že od ne vem kdaj, pa sem bil do tega malo skeptičen. Ker vedno anlitiki ali kdorkoli najprej govorijo o visoki podpori, zato da lahko potem napišejo, ko podpora pade za pet odstotkov, naslov hud padec podpore in tako naprej. Tako da je treba biti s tem zelo previden.
Sem pa rekel svojim partnerjem, da je podpora vladi na 43 odstotkih, kar je posledica tega majanja čolna, pa teh izletov pred kamero, pa vedno nečesa. Veste, ljudje ne marajo ves čas nekega izrednega stanja. Če bi bilo vse po moje, potem bi ljudje mirno živeli, ne bi vedeli za politiko.

Saj če greste na ceste, koga pa briga, kdo je kakšen amandma predlagal, pa kdo ga ni, nikogar. Koga briga, da je bil ponoči sprejet proračun. Nikogar. Do trenutka, ko ne bi bila izplačana pokojnina, pa ne bi bila izplačana plača. Kdo se je ukvarjal z banko Slovenije, kdo je vedel, kdo je sploh guverner do trenutka, ko ni več kreditov. Ne, so rekli “nema Tita nema, ni kredita”.

Sedaj ko je postalo več ali manj jasno, da s Šarcem ne bodo opravili tako zlahka, se postavlja vprašanje, kaj v prihodnjih mesecih in letih do konca mandata. Ena opcija, ki jo zagovarjajo nekateri politični analitiki je, da naj gre Šarec čim prej na izredne volitve. Če pustimo ob strani , da je potrebno najprej spremeniti volilno zakonodajo. Seveda pa je treba najprej konsolidirati liberalni blok. Šarec pa zaenkrat še ne razmišlja o združevanju strank ampak o “pogodbenem” sodelovanju.

“Ja veste, ko smo začeli sestavljati vlado, ni bilo samoumevno, da bom jaz vodil to vlado. Tudi to si je bilo treba priboriti. So bile tudi drugačne ambicije. Potem tudi sedaj niso stvari vedno samoumevne. Seveda je moja želja, da te glasove združimo, da gremo močnejši, ker če bomo liberalni blok držali skupaj, če bodo stranke liberalnega bloka držale skupaj, bomo zagotovo močnejši. Ampak, kot sem rekel, nekateri so nas obsojali, ja solisti, pa ne vem kaj, ampak, kot sem rekel, toliko je bilo podcenjevanja, da smo se pač morali dokazati. Kaj naj rečem? Zdaj smo se dokazali in smo pripravljeni seveda na sodelovanje. S tem, da je bilo treba počakati, da je ena stranka zamenjala vodstvo. Bi bilo pa lepo, če bi se lahko tudi povezali na nek način. Mogoče sprva z neko pogodbo, z nekim sporazumom, saj ni treba, da smo takoj ena stranka in tako naprej. Ampak samo da vidimo, da igramo na isti gol”.

“To je ta mantra, ki jo poslušam že nekaj časa. Vendar se je pokazalo, da je moja odločitev pravilna, da gremo na samostojno listo, ker smo le dobili dva evropska poslanca. Nisem pa prepričan, če bi skupna lista dala seštevek. Ne, saj zdaj ne govorimo o nastopu na morebitnih naslednjih volitvah, ki bodo vendarle čez nekaj časa. Govorim o evropskih volitvah, ki so minile o tem govorim. Veste meni očitajo, ja hoteli ste nove obraze, zdaj ste pa s samimi starimi obrazi. In nisem prepričan z vsem spoštovanjem, če bi mi trije šli skupaj, da bi to bil seštevek, ampak bi kakšen naš bil tudi nezadovoljen s tem, ker je bilo med našim članstvom in tudi naredili smo anketo, več članov je bilo za to, da gremo sami. Ravno zaradi tega”.

Se pravi, v prihodnje načrtujete samostojno pot?

“Tega pa nisem rekel. Želim samo to povedati, da smo na teh evropskih volitvah hoteli dokazati, da smo sami zmožni. Ker veste, kaj bi se zgodilo, bom zelo pošteno poveda. Skupna lista lahko prinese tudi probleme ne. Lahko bi Irena Joveva prišla v evropski parlament pa nekdo bi prišel iz SMC-ja In potem bi bilo kdo bo bolj zaslužen . kdo je bolj zaslužen in kako se bodo fiance delile. kako se bo to delilo ono delilo tetje delilo. In bi lahko bile težave. Mi smo dokazali zlati vaš hišni anlitik mi je dal kar nekj vzpodbude k temu, da dokažem da smo sami sposobni to narediti in d smo sposobni dobiti tudi dva evropska poslanca, kar smo dobili. zato ker mi smo bili v preteklosti podcenjevanje, mi smo bili tlačeni dol. kaj bo ta komik, kaj bo Serpentinšek, kaj bo to nima pojma ne ve. In če kdo ve kako se ženske v politiki počutijo vem to jaz ker sem isto deležen ves čas podcenjevanja bil in sem moral vsako stavr dokazovati. Ker je pač tako bilo že od predsedniške tekme dalje. Nima pojma, ne zna jezikov, kar sploh ni res in tako naprej,” je o povolilni izkušnji z evropskimi volitvami dejal Šarec. Na ugotovitev, da je sedaj tega bistveno manj, pa pravi:

“Samo to sem si moral izboriti in evropske volitve so bile ta poligon, ali smo mi to sposobni narediti in smo pokazali vsem, da smo sposobni. Ker tega podcenjevanja smo imeli tako sam kot tudi moja ekipa počasi dovolj in smo rekli gremo sami in bomo tudi sami zaslužni za uspeh ali pa tudi neuspeh in nikomur nismo nič dolžni. Saj skupna lista SLS in SDS je bila lepa zadeva, ampak SDS nima treh poslancev, ima dva plus enega od SLS”.