(VIDEO) Kakšna je bila “ponudba” za odstop, ki jo je dobila na mizo uprava Petrola in “ki je ni mogla zavrniti” in zakaj je Borut Jamnik pobegnil pred novinarji iz Kristalne palače

Dan po menjavah v Petrolu sta Boris Štefanec, predsednik KPK in Borut Jamnik, predsednik ZNS predstavila “Protokol za ravnanje članov nadzornih svetov ob izvajanju političnih in drugih pritiskov ter neetičnem vplivanju na neodvisno odločanje”.

Šok po odstopu in zamenjavi vodstva Petrola se še vedno ni polegel, v javnosti pa se vrstijo različna ugibanja o ozadju zamenjave. Kaj natančno se je zgodilo, da je v četrtek zvečer odstopila celotna uprava Petrola ni znano, jasno pa je eno, da vlada Marjana Šarca tokrat ni ponovila napake, ki se je zgodila z afero Kralj-Prijović. Zamenjava je bila tokrat, kot radi rečemo, izpeljana “by the book”.

Premier se je v četrtek na twitterju distanciral od govoric, da ima zamenjava v Petrolu prstni odtis LMŠ: “To, da stranka LMŠ želi zamenjati vodstvo družbe Petrol, je ena večjih dezinformacij v zadnjem času. Očitno to postaja stalna praksa”.

To, da stranka LMŠ želi zamenjati vodstvo družbe Petrol, je ena večjih dezinformacij v zadnjem času. Očitno to postaja stalna praksa.

— Marjan Šarec (@sarecmarjan) October 24, 2019

Celo več, vlada je včeraj na dopisni seji “SDH pozvala k posredovanju informacije glede zamenjave članov poslovodstva Petrola”

»Vlada je na današnji dopisni seji sklenila pozvati Slovenski državni holding (SDH), da ji kot zakoniti upravljavec kapitalskih naložb Republike Slovenije najkasneje do 4. novembra 2019 posreduje informacijo v zvezi z zamenjavo članov poslovodstva družbe Petrol, s poudarkom na razlogih, vzrokih in posledicah zamenjave.

SDH je na podlagi Zakona o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1) pristojen za upravljanje vseh naložb Republike Slovenije v imenu in za račun države po lastni presoji in v skladu z zakonom. Med kapitalskimi naložbami v lasti Republike Slovenije, ki jih upravlja SDH, je tudi Petrol, ki je skladno z Odlokom o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države klasificiran kot pomembna naložba, v kateri želi država ohraniti ključne razvojne dejavnike. SDH pri uresničevanju svojih pravic in izpolnjevanju obveznosti ne sme posegati v neodvisnost organov družb, predvsem pa ne sme posegati v posamezne poslovne in vodstvene odločitve.

Upoštevajoč omenjeno je vlada na podlagi določb ZSDH-1, ki urejajo komunikacijo med državnimi organi in SDH, slednjega pozvala, da ji do 4. novembra 2019 posreduje informacijo o razlogih, vzrokih in posledicah zamenjave članov poslovodstva Petrola.

Republika Slovenija ima v Petrolu 10,1 % lastniški delež, skupaj z deležem SDH in Kapitalske družbe pa delež države znaša 31,6 %”, je zapisano v uradnem sporočilu za javnost UKOM-a.«

Predsednik vlade Marjan Šarec je sinoči pozval k ugotavljanju okoliščin zamenjave. »Kot vlada in kot solastnik smo dolžni vedeti, kaj se dogaja in zakaj se je zgodilo, kar se je zgodilo. Ker nekateri, seveda s ciljem destabiliziranja razmer, bi radi vse sprevrgli na vlado ali na našo stranko, kar seveda ne drži. Zato moramo ugotoviti, kdo je zadaj za to zamenjavo in zakaj je bila ta zamenjava izvedena,« je ob robu slovesnosti pred dnevom suverenosti za dejal premier.

Delničarji Petrola, med njimi tudi država, imajo po Šarčevih besedah pravico dobiti pojasnila o ozadju hitre menjave. »SDH kot upravljavec državnega premoženja je tudi dolžan preveriti zadeve. Nekatere čudne zadeve se dogajajo v zadnjem času in potem smo za vse mi krivi, pa ni tako,« je dodal Šarec.

Premier je očitke o političnem kadrovanju zavrnil. »Če boste pogledali zdaj v nadzorni svet Petrola, koliko članov LMŠ pa je notri? Ne verjamem, da boste našli LMŠ kot novo stranko, kot stranko, ki ima 13 poslancev, ki je šele eno leto na državnem političnem prizorišču. Da, zdaj smo pa mi tisti, ki prvi po 30 letih politično kadrujemo,« je odgovoril.

V tem kontekstu je zanimiva primerjava z odstopom Rudolfa Skobeta z vrha Telekoma, ki je po razkritjih v oddaji TV Slovenija “EkstraVisor: Telekom – predmet poželenja” odšel šele takrat, ko so ga soočili s fotografijo na kateri je bil Skobe skupaj z zloglasnim Igorjem Rojsom, odpuščenim visokim uslužbencem Telekoma Slovenije, s katerim se je Skobe očitno dobival tudi po njegovem odhodu v lokalu Derbi.

Kaj so nadzorniki pokazali Tomažu Berločniku oziroma kakšna je bila “ponudba o dostopu, ki je uprava Petrola ni mogla zavrniti” ni popolnoma jasno. Po naših informacijah si je hotel Berločnik postaviti svoj nadzorni svet in zamenjati stare člane nadzornega sveta, kar je bil eden od razlogov, da je del nadzornikov na čelu z Nado Drobne Popovič dobil zeleno luč SDH za “avtonomno” odločanje v Petrolu.

Zanimiva je še ena podrobnost in sicer, da je Tomaž Berločnik, tik pred zamenjavo, poklical odvetnika Stojana Zdolška medtem, ko je odvetniška družba Čeferin zastopala nadzorni svet in Nado Drobne Popović, kar pomeni da je bilo v ozadju nekaj “večjega”.

Čeprav je predsednica nadzornega sveta Nada Drobne Popovič prek službe za komuniciranje Petrola še v četrtek popoldne sporočila, da gre za “nadaljevanje prejšnje seje nadzornega sveta in da točke zamenjave uprave ni na dnevnem redu”, je zvečer po odstopu vodenje družbe do imenovanja nove uprave prevzela prav zdajšnja predsednica nadzornega sveta Nada Drobne Popović. Nadzorni svet je v upravo imenoval še zdajšnjo direktorico za strateško obvladovanje stroškov na Petrolu Danijelo Ribarič Selaković.

Po nočnem dogajanju v Petrolu pa je v petek zjutraj Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS) in Komisija za preprečevanje korupcije RS (KPK) članom ZNS predstavila “Protokol za ravnanje članov nadzornih svetov ob izvajanju političnih in drugih pritiskov ter neetičnem vplivanju na neodvisno odločanje”.

Srečanje je povezovala prav generalna direktorica ZNS Irena Prijović, ki je v praksi demonstrirala kako naj bi deloval “Protokol” in ki je zaradi telefonskega klica pokopala kariero generalnega sekretarja LMŠ Braneta Kralja.

Tako imenovani “Jamnikov” Protokol ima namreč natančen opis za ravnanje članov nadzornih svetov v primeru prijave neetičnih in nezakonitih poskusov vplivanja na njihovo odločanje :

1.prepoznavanje

2. obvestilo

3. prijava.

Namen protokola

Namen protokola ZNS in KPK je člane nadzornih svetov opozoriti na dolžnost prijave neetičnih in nezakonitih poskusov vplivanja na njihovo odločanje na način, da poskušajo tretje osebe preko zahtev, groženj, s korupcijo ali na kakšne druge načine uveljaviti svoje interese, ki so predmet odločanja v nadzornih svetih. Ta protokol članom nadzornih svetov ponuja konkretne korake, kako ravnati v teh primerih.

Vsebina protokola

1. KORAK: PREPOZNAVANJE, KAJ JE POLITIČNI PRITISK ALI PRITISK TRETJIH OSEB
– Kdo ali v čigavem imenu vas je nekdo kontaktiral
– Kdaj bodite posebej pozorni na kontakte tretjih oseb
– Kaj je predmet komunikacije
– Kako komunicirati, če sumite ali menite, da gre za izvajanje pritiska

2. KORAK: OBVESTILO ČLANOM NADZORNEGA SVETA DRUŽBE, KI JO ČLAN NADZORUJE

3. KORAK: PRIJAVA NA KPK IN DRUGIM PRISTOJNIM ORGANOM
– Prijava KPK – za družbe s kapitalsko naložbo države ali družbe v lasti lokalnih skupnosti
– Obveščanje Slovenskega državnega holdinga (SDH) in svetovalna vloga pooblaščenca za skladnost poslovanja in integriteto SDH – za družbe s kapitalsko naložbo države
– Naznanitev kaznivega dejanja – za vse družbe
– Sodelovanje s Policijo – za vse družbe

Ob tem je zanimivo, da je del vsebine Protokola v točki 3.2 prispevala tudi SDH:

»3.2 Obveščanje Slovenskega državnega holdinga (SDH) in svetovalna vloga pooblaščenca za skladnost poslovanja in integriteto SDH –za družbe s kapitalsko naložbo države.

V primeru izvajanja pritiska ali suma nedovoljenega vplivanja nad članom nadzornega sveta družbe s kapitalsko naložbo države je za svetovanje članu nadzornega sveta na voljo tudi pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto SDH.

Slednji je po Zakonu o Slovenskem državnem holdingu med drugim pristojen tudi za svetovanje poslovodnim in nadzornim organom pri krepitvi integritete, skladnosti poslovanja s predpisi in kodeksi ravnanja, odpravljanju tveganj korupcije in nasprotja interesov, in sicer v družbah, v katerih ima SDH večinski delež ali prevladujoči vpliv. Spisek omenjenih družb je objavljen na spletnih straneh SDH.

Čeprav SDH nima neposrednih pristojnosti ukrepanja v primeru neetičnih in nezakonitih ravnanj ali vplivanja s strani tretjih oseb, ki so jim lahko izpostavljeni člani nadzornih svetov družb s kapitalsko naložbo države, je za člane nadzornih svetov priporočljivo, da o morebitnih vplivih oz. ravnanjih obvestijo tudi SDH.«

O ozadju odstopa uprave Petrola smo včeraj pisali na Topnews.si v zapisu: “Za Tomaža Berločnika in upravo Petrola usodna povezava z omrežjem Boruta Jamnika – “Jamnikov” Protokol za ravnanje članov nadzornih svetov ob izvajanju političnih in drugih pritiskov prišel prepozno”. Borut Jamnik, ki smo ga včeraj hoteli vprašati kaj meni o odstopu Tomaža Berločnika in njegove ekipe, pa je pol ure pred koncem prireditve v Stekleni palači dobesedno pobegnil pred novinarji.

Paradoks celotnega zakulisnega dogajanja povezanega s sprejemanjem “Jamnikovega Protokola” pa je to, da po dveh desetletjih vladavine Jamnikovega omrežja, kjer so kadrirali v nasprotju z vsemi načeli, ki so jih včeraj predstavili, sedaj kličejo na pomoč KPK in celo policijo, da bi zadržali pozicije in to, kar so si skozi desetletja nagrabili. Zadeva je podobna kot, če bi lisica napisala protokol, kako naj se obnašajo kokoši v kurniku, v primeru vdora lisice. Ali kot radi rečemo, “kot če bi dal psu klobaso čuvat”.