Medtem ko Hrvaška politika enotno slavi zadnjo uslugo Junckerjeve komisije Plenkoviću, je domača politika razdeljena med nasprotnike in “goreče” zagovornike hrvaških interesov

“Mi smo že povedali, da če bo odločitev politična, potem bo tudi Slovenija seveda ravnala politično in tako, kot je v interesu Slovenije,” je premier Marjan Šarec dejal v Cankarjevem domu ob robu podelitve nagrad slovenska gazela, ki jih družba Dnevnik podeljuje uspešnim slovenskim podjetjem.

“Iz tega, kar zdaj vemo, je razvidno, da se je komisija kljub pripombam odločila, da bo na koncu mandata dala to na dnevni red, kar se nam zdi sporno. Glede na to, da se te stvari delajo na daljši rok, bi bilo primerneje, da bi se s tem ukvarjala nova komisija. Ampak tako so se odločili”, je še povedal Šarec.

Premier je v izjavi za novinarje v Cankarjevem domu glede izpolnjevanja tehničnih kriterijev povedal, da Slovenija zagovarja stališče, da morajo biti izpolnjeni tehnični kriteriji. “Kar pa nas malo skrbi glede na to, da smo letos imeli že 12.000 nezakonitih migrantov, ki smo jih potem vrnili na Hrvaško, pomeni, da od nekje prihajajo in da je meja med BiH in Hrvaško prepustna. In zato ne vem, če se bo to z morebitnim vstopom v schengen kar čez noč spremenilo, to je ena zadeva,” je poudaril premier. Druga pa, da nas nekoliko skrbi tudi to, da se to dela nekako po politični poti. Se pravi vemo, da sta gospod Juncker in gospod Plenković člana iste evropske skupine. Kot tretje bi pa povedal, da Slovenija seveda podpira vladavino prava. Za nas je to izjemnega pomena in vladavino prava je treba spoštovati. To so naša stališča”.

Glede na to, da ta odločitev ni končna, je Šarec dejal: To pa drži, to še ne pomeni, da bo Hrvaška že jutri v območju schengna. “To je prvi korak. Do končne odločitve, do tega, ko se bo res odločalo, ali bo šla Hrvaška v schengen ali ne, je pa še kar nekaj časa,” je dodal.

Evropska komisija je v danes sprejeti oceni o izpolnjevanju schengenskih pravil in standardov zapisala, da Hrvaška izpolnjuje pogoje za vstop v schengen. Članice EU je zato pozvala k vključitvi Hrvaške v schengensko območje. Končno odločitev o tem, ali lahko država vstopi v schengen, namreč sprejmejo članice EU, in to s soglasjem. Poleg Slovenije ima zadržke glede Hrvaške še nekaj držav.

Hrvaški premier Andrej Plenković je pozitivno oceno komisije označil za “še en velik evropski uspeh Hrvaške”. Izpostavil je, da je Hrvaška od danes bližje tistemu, kar schengen predstavlja za evropski projekt, ter ni naklonjena nobenim blokadam.

“Delali smo predano in tiho, kar je najpomembneje, dosegli smo rezultat,” je dejal Plenković. Ocena je po njegovem korak naprej za Hrvaško, da bi dohitela Bolgarijo in Romunijo, ki sta v vrsti za vstop v območje schengna pred Hrvaško. Izrazil je zadovoljstvo, da Hrvaška ni dobila dodatnega mehanizma nadzora za vstop v schengen, kot je to bilo v primerih Bolgarije in Romunije.

Ni pa želel ugibati, kdaj bi Hrvaška lahko vstopila v schengen, ocenil pa je, da “ni realno”, da bi se to zgodilo med hrvaškim predsedovanjem Svetu EU v prvi polovici prihodnjega leta.

Slovenski evroposlanci so se na odločitev Bruslja odzvali različno, pač odvisno tudi od strankarskih preferenc. Medtem ko poslanca LMŠ in SD izražata zadržanost, njihovemu mnenju pa sta se pridružila tudi Ljudmila Novak in Franc Bogovič, da je o tem odločala sedanja komisija, pa poslanca iz vrst SDS zaupata oceni Junckerjeve komisije in podpirata Hrvaški vstop v shengen.

Romana Tomc (EPP/SDS) pa pričakuje, da je bila Evropska komisija v svoji oceni nepristranska in strokovna. Tudi ona je spomnila, da bodo končno odločitev o vstopu Hrvaške v schengen sprejele države članice s soglasjem. “To pomeni, da ima predsednik vlade Marjan Šarec možnost, da Hrvaški prepreči vstop v schengen, če meni, da za to obstajajo razlogi in da je to v korist Slovenije,” je menila in dodala, da vlada za odločitev prevzema tudi politično odgovornost.

Tudi Milan Zver (EPP/SDS) poročilo Evropske komisije sprejema. “Verjamem, da so v zadnjih štirih letih temeljito nadzorovali, izvedli monitoring na tem področju, da ocene držijo, da je Hrvaška sprejela ukrepe, ki zagotavljajo ustrezno upravljanje z južno mejo,” je povedal za slovenske medije in dodal, da ne verjame, da je slovenska vlada naredila boljšo analizo. Spomnil je, da je zdaj “žogica pri Svetu EU”.

Bi pa slovenska javnost po mnenju poslanca pozdravila čim prejšnjo odpravo schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško, ker bi to pomenilo večjo pretočnost na mejnih prehodih, kjer so zdaj zastoji.

Bolj zadržana in rafinirana sta bila v svojih stališčih Ljudmila Novak In Fanc Bogovič: “Vztrajam pri stališču, da bi odhajajoča komisija Jean-Clauda Junckerja morala v celoti to odločitev prepustiti novi komisiji pod vodstvom Ursule von der Leyen,” je v odzivu poudarila Ljudmila Novak (EPP/NSi). Po njenem je dejstvo, da je vstop Hrvaške v schengensko območje v našem skupnem interesu, a njen vstop ne sme predstavljati varnostne grožnje EU. “Današnja odločitev bo težko izgubila prizvok političnega in ne strokovnega odločanja.”

Podobno stališče kot Novakova zastopa tudi Franc Bogovič (EPP/SLS). Meni, da bi morala odločitev sprejeti nova komisija, saj je odločanje o tem v trenutku, ko se po eni strani soočamo z izjemnim porastom nezakonitih prehodov meja, po drugi strani pa z realnimi dvomi o operativni usposobljenosti Hrvaške za učinkovito varovanje svojih meja z BiH in Srbijo, neprimerno in nekorektno. Dodal je, da je vstop Hrvaške v schengen nedvomno v interesu Slovenije, da pa morajo biti za dosego tega cilja izpolnjeni vsi objektivni in zlasti varnostno-tehnični pogoji za vstop Hrvaške v schengensko območje.