Pravo ozadje afer Kralj, Westinghouse, Agentka NH, ki naj bi dobile epilog na protestu Kanglerja, Janše in Podobnika “Rešimo Slovenijo” na Prešernovem trgu – TOPNEWS.si

Pravo ozadje afer Kralj, Westinghouse, Agentka NH, ki naj bi dobile epilog na protestu Kanglerja, Janše in Podobnika “Rešimo Slovenijo” na Prešernovem trgu

Pravo ozadje afer Kralj, Westinghouse, Agentka NH, ki naj bi dobile epilog na protestu Kanglerja, Janše in Podobnika “Rešimo Slovenijo” na Prešernovem trgu

Dogodek dneva je bilo včeraj vsekakor zaslišanje predsednika vlade Marjana Šarca in generalnega sekretarja LMŠ Braneta Kralja ter Irene Prijović na Komisiji za preprečevanje korupcije. Postopek je predsednik protikorupcijske komisije Boris Štefanec kontaminiral že v samem razkritju afere torej na začetku in se v naprej postavil na stran Prijovićeve. Naj spomnimo na tiskovno konferenco Borisa Štefaneca 29. avgusta, ko je dejal: “moram izreči posebno pohvalo pravzaprav, da se je nekdo na tako odgovornem mestu, kot je izvršna direktorica združenja nadzornikov, v konkretnem primeru seveda tudi predsednica nadzornega sveta Uradnega lista gospa Prijović, odločila, da je po njeni oceni skrajno nekorektno in neetično ravnanje, ki ga je zaznala v posegu generalnega sekretarja stranke LMŠ. Če se je seveda zgodilo tako, kot se je zgodilo, je zaznala nekaj, kar se ne sme dogajati. Ravno zaradi tega je tudi podala prijavo na KPK, ta prijava je seveda medijem znana in javnosti. Ne prijava, ki je bila seveda poslana KPK, ampak gospa je o tem dogodku obvestila tudi SDH, se pravi Slovenski državni holding, kamor tudi družba Uradni list pravzaprav spada, in je opozorila na nekorektnost postopkov. Na podlagi te prijave je komisija začela postopek na lastno pobudo…

Lahko vam pa zatrdim, da je seveda to zelo resna zadeva, ki jo bomo obravnavali z največjo pozornostjo, zadeva ima pri nas najvišjo možno prioriteto in jo bomo seveda tudi v najkrajšem možnem času zaključili. Pri tem bi pa seveda vendarle rad povedal, kot predsednik komisije, kot Slovenec in tudi kot davkoplačevalec. Če je to res, kar ste zapisali tudi mediji, da je bil ta poseg s strani generalnega sekretarja stranke v imenu Slovenije, kot se je izrazil, če je to res, kar ste tudi mediji povzeli, potem ne vem, s kakšno pravico je to naredil. Kdo je tista država, v katerem imenu on govori. A je koga od nas vprašal, a je vas vprašal, a je mene vprašal v imenu koga. Kdo je ta država, v imenu katere on govori. Jaz bom rekel tudi odkrito, kdo je tisti šef, v imenu katerega on govori, poudarjam pod vtisom tega, kar je zapisano v javnosti, se mi zdi nepojmljivo, da se v naši državi dogajajo takšne stvari”, izjava predsednika KPK Borisa Štefaneca. Si predstavljate, da bi kašen sodnik sodišča, pred katerim se vodi postopek, takole govoril medijem o odprtem postopku. Kaj bi se z njim zgodilo ali bi pristali, da bi še naprej sodil v vaši zadevi ali pa bi izgubil mandat? Seveda je Štefaneca namestil predsednik države Borut Pahor, njegov protikandidat na predsedniških volitvah je bil sedanji predsednik vlade Marjan Šarec, zato ni pričakovati, da bi Pahor odpoklical Štefaneca, saj konec koncev obračunava z vašim konkurentom na volitvah. Mimogrede, Boris Štefanec pa je takoj zavrnil možnost za preiskavo korupcijskih tveganj pri propadlemu politiku in predsedniku stranke Bojanu Požarju, ki je sicer njegov osebni znanec in prijatelj, verjetno tudi informator, zaradi velikih donacij državnih podjetij v času volilne kampanje Listi novinarja Bojana Požarja.

Spomnimo samo na zadnjo afero, povezano z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki mu zaradi podobnega poziva ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu po telefonu, naj Ukrajina v zameno za ameriško finančno pomoč začne preiskavo proti sinu Trumpovega protikandidata Josepha Bidna, zaradi česar mu grozi postopek odstavitve. Seveda je to tako za Pahorja kot Štefaneca zadnji mandat, zato ni pričakovati, da bo Pahor zaradi izjav predsednika KPK pozval k odstopu, pa bi ga moral. Ko smo že pri ameriški administraciji, kjer se ob vsaki zamenjavi oblasti zamenja skoraj celotna administracija. Ne predstavljam si, kaj bi se zgodilo pri nas, če bi Šarec ob prihodu na oblast zamenjal polovico državne administracije. Med državne nameščence seveda spada tudi Irena Prijović in njen šef Borut Jamnik kot predsednik nadzornikov in seveda tisti, ki je v ozadju pomagal rušiti vse vlade do sedaj. Če naredimo primerjavo samo med Cerarjevo in Šarčevo vlado, se je scenarij, ki so ga bile deležne praktično vse vlade doslej, odvil pri Šarcu nenavadno hitro, praktično po enem letu vladanja. Če politiki, ki so dobili mandat od volivcev, ne spoštujejo pravil “globoke države”, se začnejo diskreditacije do takšne mere, da predsedniki vlad, kot je recimo Cerar, enostavno odstopijo ali pa se po mandatu lahko samo skrijejo v mišjo luknjo, saj so tako diskreditirani, da jih lastna mati ne prepozna več.

Politika ima samo dve možnosti, da je kooperativna z “globoko državo” ali pa jo “kastrirajo” do te mere, da ne sme “skadrirati” niti direktorja Uradnega lista. Kako so se v nenačelni koaliciji proti vladi na isti strani znašli Borut Jamnik, vodja opozicijske SDS Janez Janša in sodeč po njegovih izjavah tudi vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han, ki ga te dni na veliko citirajo in slavijo v opozicijskih medijih, vedo seveda samo oni. Matjaž Han je v oddaji Politično s Tanjo Gobec na RTV Slovenija dejal, citiram: “Mi bomo morali v tej državi nehati, da bomo sestavili levo-sredinsko vlado samo zato, da ne bo Janša. Mi sestavljamo levo-sredinsko vlado zato, ker lahko delamo dobro za ljudi. In se mi zdi, da smo vsi preveč skoncentrirani samo na to, da ne bo prišel Janša na oblast.”

Han je vsekakor povedal več, kot je mislil povedati, in sicer, razkril je globoko bolečino, da nista na oblasti SD in SDS oziroma črno rdeča koalicija. Dihotomija političnega prostora zahteva samo dve opciji desno in levo in vse od LDS-a naprej se med SD in SDS vriva politična sredina, najprej z Drnovškom, Ropom, potem sta se izmenjala Janša, Pahor, po zmagi Jankovića zopet Janša in kasneje Bratuškova, Cerar in sedaj Šarec. To pa seveda ni dobro, kot je na nočni seji dejal poslanec Franc Trček, za “business”, ker kvari krvno sliko oziroma “fevdalizacijo” političnega prostora, ki ga povezujejo finančni in gospodarski interesi. Seveda Slovenija v ničemer ne odstopa od trendov, kjer pač v svetu, tudi v zahodnih demokracijah, korporacije in finančni kapital bistveno vplivajo na politiko, na sestavljanje koalicij in vlad.

In prav na tej točki se je očitno zalomilo, ker so Šarca najprej podcenjevali, češ Serpetinšek, ko pa je začel prevzemati realne vzvode oblasti in moči, se je začelo. Najprej vsak mesec afera in odstavitev enega od ministrov, niti ni bilo toliko pomembno, ali so padali zaradi šoferja in violine v avtomobilu, ali zaradi nekega zapisa v e-mailu ali zaradi neke makete. Enostavno, ministri so padali po tekočem traku, ampak vse to je bilo samo ogrevanje pred obračunom z vladajočo stranko in kabinetom predsednika vlade.

Začelo se je z že zgoraj opisanim primerom afero Kralj, ki je bila samo uvod za obračun z vladajočo stranko, potem se je šlo na kabinet predsednika vlade in na koncu na Šarca, ki naj bi ga odnesla afera z zaposlitvijo nekdanje sodelavke na Sovi. Vse skupaj pa na bi dobilo epilog na protestu, kjer naj bi Franc Kangler, kot nekoč Mihalj Kertes, najožji sodelavec Slobodana Miloševića v 90- tih v tako imenovani antibirokratski ali jogurt revoluciji, reševal Slovenijo potem, ko so se ga komaj rešili v Mariboru.

Za tiste, ki ne vedo, kdo je bil Mihalj Kertes, naj spomnimo, da se je Kertesov vzpon k visoki politiki začel med antibirokratsko revolucijo, vstajo proti “staremu režimu” in podpiranjem Miloševićeve politike. Začel je s protesti v Bački Palanki in vodil protestnike v Novi Sad. Dogodek, znan kot jogurtova revolucija, je privedel do odstopa pokrajinskega vodstva in vzpostavitve zvestega Miloševićevega vodstva. Njegova “slavna” izjava je bila: “Zakaj se vi kot Srbi bojite Srbije, ko pa se je jaz kot Madžar ne bojim ?” Pozneje je bil imenovan na čelo Službe državne varnosti Zveznega ministrstva za notranje zadeve in kot pomočnik zveznega ministra za zunanje zadeve Petra Gračanina. Vrhunec Kertesove kariere je bil položaj direktorja Zvezne carinske uprave, na katerega je bil imenovan leta 1993 in tam ostal do leta 2000. Končal je seveda na sodišču.

In ko smo že pri Mariboru, od koder prihaja tudi Bojan Požar, še morda besedo ali dve o zalezovanju Požarja in njegovih špicljev, v katerem lokalu sem in s kom pijem kavo. Mimogrede, Požar je v tovrstno dejavnost vpregel tudi ženo Barbaro Drnač, ki je predvčerajšnjim v znanem lokalu Svetilnik čutila potrebo, da je s telefonom naredila nekaj mojih fotografij, kot so mi povedali, “od zadaj”. Požarja pa bi moralo skrbeti predvsem to, da sem se včeraj dobil tudi z njegovimi viri in informacije zanj niso najbolj prijetne.

COMMENTS

Wordpress (0)