Jelinčič javno pozval Erjavca naj pojasni, ali ima “prste zraven pri kakšnem morebitnem bodočem koalicijskem sodelovanju” – Tomaž Gantar v odstopni izjavi Erjavca obtožil, da je njegovo vodenje Desus-a vse manj demokratično

V igri, kdo je najšibkejši člen v koaliciji Marjana Šarca, se je včeraj kolo sreče ustavilo pri predsedniku Desus-a Karlu Erjavcu, ki je v petek pohitel z amandmajem na proračun kljub dogovoru, da koalicijske stranke ne bodo vlagale amandmajev na proračun. V Desus in Karla Erjavca, ki je v intenzivnem predkongresnem dogajanju, pa je včeraj kot strela z jasnega udaril še odstop podpredsednika Tomaža Gantarja. Kot da ni bilo že dovolj vseh kritik, je Gantar Erjavca obtožil še nedemokratičnega vodenja stranke.

Predsednik vlade Marjan Šarec je sicer včeraj po predstavitvi proračuna spomnil tudi na dopolnilo, ki ga je vložila DeSUS glede izrednega usklajevanja pokojnin, kljub temu da se je koalicija dogovorila, da na proračun in spremljevalne dokumente ne bodo vlagali dopolnil. Če je predsednica SAB Alenka Bratušek stopila korak nazaj in ni vložila dopolnila, potem bi Šarec enako pričakoval tudi od DeSUS. “Začnimo že delati na tem, da bo kaj narejenega, ne pa ves čas z nekimi dopolnili,” je dodal in nadaljeval: “Z gospodom Erjavcem sva že velikokrat govorila in nisem pričakoval takšnega dopolnila. Ne vem, kakšno je stanje v stranki Desusu, in me niti ne zanima, vendar sem pa pričakoval, da če je gospa Bratušek stopila nazaj in ni vložila dopolnila, potem bi pričakovalo enako tudi od te stranke”. Zmago Jelinčič se je včeraj naglas spraševal, ali ima tudi tudi Erjavec “kakšne prste zraven pri kakšnem morebitnem bodočem koalicijskem sodelovanju.”

Vodja Desusa Karl Erjavec je včeraj še enkrat povedal, zakaj so vložili dopolnilo, pri tem pa izrazil mnenje, da bi ga morali poslanci, tudi koalicijski, podpreti. Stranka dopolnila ne bo umaknila, pri tem pa je še povedal, da se bo ob glasovanju pokazalo, katere stranke res podpirajo starejše in upokojence. V SAB pa so razočarani zaradi dopolnila, ker je bil predlagan mimo dogovora v koaliciji. Zato se sprašujejo, ali imajo zdaj tudi druge stranke pravico vložiti svoj amandma.

Karel Erjavec: “No poglejte, ko smo imeli pravi razrez proračuna, je bila gospodarska rast napovedana v višini 3,4 odstotka, potem je Umar, ki je vladni neodvisni organ, pač to napoved znižal na 2,8 odstotkov. Mi smo imeli sejo izvršnega odbora sveta stranke. Tam je bilo stališče, da zaradi tega 0,2 odstotka nižje gospodarske rasti ne bi smeli zaradi tega trpeti upokojenci. In zato je bila sprejeta odločitev, da poskušamo znotraj koalicije doseči, da bi za leto 2019 uveljavili pravilo, da če bo gospodarska rast višja od 2,5 odstotkov, da pridemo potem do enega odstotka izrednega usklajevanja pokojnin. Ker to znotraj koalicije ni bilo sprejeto in tudi ne na vladi, sem jaz koalicijo in tudi predsednika vlade seznanil, da je sklep izvršnega odbora stranke Desusu, da bo v tem primeru Desus vložil dopolnilo in to smo tudi storili. Tako, da tukaj menim, da bi bila krivica, da ob gospodarski rasti 2,8 odstotkov upokojenci ne bi dobili izredne uskladitve pokojnin. Ker je treba vedeti, ta izredna uskladitev gre za zmanjšanje tistih zaostankov, ki so bili v času, ko so bile pokojnine zaradi gospodarske in finančne krize zamrznjene. In tudi če pogledamo proračun, mislim, da je 190 milijonov višji, kot je bil lanski in ne vidim razloga za to, da teh sredstev ne bi namenili za izredno uskladitev pokojnin.”

Erjavec pri tem opozarja, da je v proračunu namenjenih še 50 milijonov iz KAD-a, ki so pravzaprav namenjene za uskladitev, tako, da bi po njegovem koalicija lahko podprla ta amandma.

Stranka DeSUS, ki že nekaj časa beleži precej nizko javnomnenjsko podporo, se bo 17. januarja sestala na izrednem volilnem in programskem kongresu. O kongresu se je sicer govorilo že po državnozborskih volitvah, ko je stranka v primerjavi z mandatom pred tem precej izgubila, Erjavec pa je ponudil svoj odstop. Svet stranke je tedaj njegov odstop zavrnil, po majskih volitvah v Evropski parlament pa so ocenili, da ni razloga, da bi zavlačevali s kongresom. Ostali so namreč pred pragom Evropskega parlamenta.

Dolgoletni predsednik stranke in aktualni minister za obrambo Erjavec je napovedal, da bo na kongresu ponovno kandidiral, za zdaj pa še ni znano, ali bo imel kakšnega protikandidata. Gantar je danes zatrdil, da na kongresu nima namena kandidirati za funkcije v stranki.

Erjavec je preko državne agencije STA sporočil, da Gantarjevih izjav, tudi očitkov na njegov račun, ne komentira. Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša pa je glede Gantarjevih kritik, da je Erjavčevo vodenje vse manj demokratično, dejal le, da ima vsak pravico kogar koli ocenjevati. “Jaz pa trenutno Erjavca ne bi ocenjeval,” je dodal.

Pojasnil je še, da trenj v ožjem vodstvu stranke sicer ne čuti, so pa vsakodnevna sporočila s terena in marsikdo razmišlja, da bi stranka morala več narediti.

Jurša na vprašanje, ali bi bilo dobrodošlo, da bi imel Erjavec na kongresu protikandidata, ni odgovoril konkretno. S strani demokratičnega odločanja so volitve po njegovih navedbah bolj zanimive, ko je več kandidatov. “A biti predsednik stranke ni zahvalno delo in ne vem, če se bo kdo od tistih, ki bi bili sposobni voditi stranko, za to odločil,” je dodal.