“Iz Rusije z ljubeznijo” ali kako je gospodarski minister Zdravko Počivalšek v Moskvi odigral podobno vlogo kot Sean Connery v vlogi Bonda

Naslov današnjega zapisa sem si izposodil od agenta 007 Jamesa Bonda iz istoimenskega filma, ki je bil posnet v sedemdesetih letih v času hladne vojne. Drugi film iz serij o tajnem agentu Jamesu Bondu “Iz Rusije z ljubeznijo”, kjer se želi Zločinska organizacija Spectre maščevati Bondu za umor njihovega člana. Sean Connery je blestel v vlogi Bonda, pa tudi vsi drugi elementi – od prekrasnega uvodnega dela do nepozabne glasbe Johna Barryja – so pripomogli k temu, da so serije o Bondu še vedno najbolj popularne v vohunskem žanru.

Scenarij filma gre nekako tako. Zločinska organizacija SPECTRE skuje načrt za krajo dekoderja, s pomočjo katerega bi izvedeli podrobnosti o ruskih državnih skrivnostih, s tem pa porušili ravnovesje v svetovnem redu. James Bond ima nalogo, da se pred zlobneži dokoplje do naprave, pri tem pa se mora soočiti z dvema hudima nasprotnikoma: nekdanjo operativko ruske tajne službe Roso Klebb in pretkanim morilcem Redom Grantom. Bondova zaveznica postane čutna ruska prebežnica Tatjana Romanova, s katero združita moči pri kraji dekoderja.

Takrat v času hladne vojne je bilo v največji deželi na svetu Sovjetski zvezi kar dosti stvari drugačnih, kot danes, a zgodovina je pustila neizbrisen pečat; tako sovjetska, kot tista iz obdobja carske Rusije. To so verjetno spoznali tudi slovenski politiki, posebej še gospodarski minister Minister Zdravko Počivalšek, ki se je minuli teden skupaj s premierjem Marjanom Šarcem in gospodarsko delegacijo mudil v Moskvi, kjer je beseda tekla predvsem o Mercatorju in o reševanju Agrokorja. Zakaj je Mercator “decoder” slovenskega gospodarstva in slovensko ruskih odnosov?

Če smo si za prispodobo posodili film o Jamsu Bondu z naslovom Iz Rusije z Ljubeznijo, bi z malo domišljije lahko bila zgodba za novo različico Bonda zgodba o slovenskem Mercatorju, ki sicer ni pristal v rokah “zločinske organizacije”, ampak v Agrokorju, čeprav nekdanje vodstvo omenjene korporacije sicer ni daleč o kriminalne združbe, ki se je tako kot zločinska organizacija Spekter v Jamsu Bodnu dokopala do dekoderja, s pomočjo katerega se je dokopala, če že ne do podrobnosti o slovenskih državnih skrivnosti, pa vsaj do podrobnosti o slovenskem gospodarstvu.

Podobno vlogo, kot jo je imel Sean Connery, ki je v filmu Iz Rusije z ljubeznijo blestel v vlogi Bonda, ima sedaj pri Mercatorju Zdravko Počivalšek. Če je Bondova zaveznica v filmu postala čutna ruska prebežnica Tatjana Romanova, s katero združita moči pri kraji dekoderja, je moral gospodarski minister združiti moči z rusko stranjo, da bi iz rok nekdanjega Agrokorja iztrgal Mecator in ga srečno pripeljal v roke Fortenove, ob tem pa od ruske strani poleg koncesij za slovenske dobavitelje dobil še različne druge koncesije za slovensko gospodarstvo.

Bodimo realani, Mercator ni več v rokah slovenske države in država ne more brez nesorazmernih stroškov dobiti Mercatroja v svoje roke. Lahko pa ob dejstvu, da za prenos Mecatorja na Fortenovo, iztrži maksimalne koncesije iz ruske strani, ki pa niso vezane samo na zaščito domačih dobaviteljev, ampak na veliko več, saj ima Slovenija zgodovinsko priložnost, da v zameno za soglasje dobi veliko več kot zgolj deklarativne zaveze. In tega se očitno zaveda Zdravko Počivalšek.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je pred dnevi v izjavi novinarjem na sejmu MOS v Celju spomnil na pomen Mercatorja za Slovenijo zaradi 10.000 zaposlenih, 1,5 milijarde evrov letnega prometa in 500 milijonov evrov težke slovenske dobaviteljske verige. Čeprav je država še pred meseci iskala možnost za odkup Mercatorja in si prizadevala, da najboljši sosed ne bi prešel na »Novi Agrokor”, je gospodarski minster očitno spremenil strategijo, ki jo je začrtal Borut Jamnik in, ki je bila nerealna, saj državne firme očitno ne bodo sodelovale pri odkupu Mercatorja.

Ko je reševanje propadlega Agrokorja s pravnomočnostjo pogodbe o poravnavi prehajalo v finale, in je vse vse bolj negotova postajala tudi usoda Mercatorja, je bilo še na začetku letošnjega leta v igri več scenarijev. Pri tem se je spet poskušal ustanoviti konzorcij za odkup Mercatorja, za kar se je zavzemal tudi “številka 1” Borut Jamnik, a je zaradi stališča vlade in predvsem kabineta predsednika vlade Marjana Šarca, “da država za Mercator ne bo dala niti centa” vse skupaj padlo v vodo. To je bil tudi začetek sporov na relaciji Šarec – Jamnik, saj je očitno prišlo do nasprotovanja, da bi Petrol, Zavarovalnica Triglav in Nova Ljubljanska banka odkupili Mercator in ga vrnile v slovenske roke.

Potem ko je lansko jesen pogodba Agrokorja o poravnavi postala pravnomočna, so stekli postopki za prenos Agrokorjevih družb na »Novi Agrokor« oziroma Fortenovo, se je zapletlo pri Mercatorju, ki je še vedno na starem Agrokorju, kar dela nervozno rusko stran oziroma njihove banke, ki so največje lastnice Fortenove in hkrati tudi največje upnice Agrokorja. Zato ne preseneča izjava ruskega predsednika vlade Dmitrija Medvedjeva, ki je namreč na srečanju s Šarcem jasno poudaril, da je prenos Mercatorja v “novi” Agrokor v interesu Moskve. “Gospodarski odnosi med državama so dobri, (…) a so tudi obremenjeni s položajem Agrokorja, del katerega je tudi Mercator. (…) Dobro bi bilo, če bi se dogovorili, kako naprej,” je dejal Medvedjev in Šarca pozval, “naj svoj prispevek da tudi slovenska vlada”.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je novinarjem po obisku Moskve in pogovori z rusko stranjo dejal, da država ne nasprotuje prenosu Mercatorja na Fortenovo, da pa morajo s prenosom soglašati vse banke upnice Mercatorja in varuh konkurence. Država ne bo kupila Mercatorja, zagotavlja minister, mora pa slovenskim dobaviteljem zagotoviti enakopraven položaj v novem sistemu. Državi tako ostane, da v zameno za soglasje pri prenosu Agrokorja dobi nekatere dodatne koncesije in si zagotovi poleg poceni plina za ljubljansko toplarno tudi nekatere druge strateške koncesije v gospodarskih odnosih z Rusijo.

“Slovenska država ne nasprotuje prenosu Mercatorja na Fortenovo, vendar pa morajo izpolniti nekaj zakonskih pogojev, da se to zgodi. In sicer na prvem mestu morajo dobiti soglasje za prenos lastništva vseh bank. Teh bank je pa 58. Niso samo tri slovenske. Mi celo ocenjujemo, da bodo imeli dosti več težav, ki jih imajo z drugimi bankami kot pa slovenskimi. Drugič, morajo to koncentracijo prijaviti, to je še najmanjši problem. In tretjič, morajo za to koncentracijo dobiti soglasje Agencije za varstvo konkurence.

Oni so se sicer odločili za pot preko Evropske komisije. Mi mislimo, da jim bo to podaljšalo pot, ker bo Evropska komisija tako ali drugače kontaktirala našo agencijo in vsaj za to obdobje bodo imeli zadeve podaljšane. Seveda pa smo se takrat dogovorili, da bomo realizirali sestanek predstavnikov Sberbank, predstavnikov novo ustanovljene Fortenove in Agrokorja s slovenskimi dobavitelji. Ta zadeva bo in to je potrjeno, mislim, da še do konca septembra, najkasneje do začetka oktobra, kjer verjamem, da bo podpisan Memorandum, s katerim se bo, to pa je poanta slovenskim dobaviteljem, pod konkurenčnimi pogoji zagotovilo enakopraven status. Čim rečem pod konkurenčnimi pogoji jaz ne dvomim, da bodo slovenski dobavitelji uspešno ostali del tega Mercatorjevega sistema tudi naprej,” je bil nedvoumen minister.

Počivavšek verjame, da se interesi SID banke in države ujemajo

SID banka je po Počivalškovih besedah le ena od bank upnic Mercatorja. “Lastnikom Fortenove je postavila 10 pogojev, pod katerimi je pripravljena dati soglasje. Verjamem, da se bodo glede teh pogojev dogovorili in našli rešitve za vsakega od njih,” je dejal minister, ki verjame, da se interesi SID banke in države ujemajo.”Vlada ne bo odločala o prenosu, to ni v naši pristojnosti. Mercatorju želimo zgolj zagotoviti uspešno prihodnost z lastnikom, ki bo solventen,” je poudaril.

Do prenosa Mercatorjevih delnic na Fortenovo grupo, ki ga mora sicer odobriti tudi Agencija za varstvo konkurence, bi lahko po Počivalškovih ocenah prišlo do konca leta, najverjetneje pa v prvem četrtletju prihodnjega leta.

Slovenska politika si je očitno od Rusov uspela izboriti ne samo “politično zavezo” oziroma nekakšen memorandum, da bo sedež Mercatorja ostal v Sloveniji, in da bodo poskrbeli za slovenske dobavitelje, ampak je dosegla tudi nekatere druge koncesije, ki pa verjetno niso zapisane v uradnih sporočilih za javnost. “Ocenjujemo, da smo kot država dolžni poskrbeti, da imajo slovenski dobavitelji enakopraven status v novem sistemu, na katerega naj bi prenesli Mercator,” je dejal minister Počivalšek. Prizadevanja, da država slovenskim dobaviteljem Mercatorja zagotovi enakopravne pogoje, je seveda dobrodošlo in hvalevredno. Vendar lahko slovenska stran iztrži iz soglasja za za prenos Mercatorja na Fortenovo bistveno več kot samo koncesije za slovenske dobavitelje Mercatorja.

Slovenska politika in diplomacija bi morala seveda po obisku v Moskvi v Slovenijo povabiti ruskega predsednika Medvedjeva. Poleg tega, da bo, kot je napovedal Počivalšek, v zvezi s tem konec meseca ali v začetku oktobra v Ljubljani potekal sestanek predstavnikov ruske Sberbanke, Fortenove in Agrokorja s slovenskimi dobavitelji. Slovenska diplomacija in politika ima seveda sedaj odlično priložnost, da ruki strani predstavi “to do” listo oziroma listo slovenskih zahtev, ki bi morali preseči zgolj zaščito slovenskih dobaviteljev, ampak bi zadevo prenesli na drugačen nivo. Ena o opcij je vsekakor cenejši plin in dobava energentov, pod drugi strani pa seveda še kakšne drugačne, bolj strateške naložbe, ki bi dvignile blagovno menjavo med državama na drugačni nivo.

Velik del pogovorov obeh predsednikov vlad je bil namenjen gospodarskemu področju. Kljub omejevalnim ukrepom Evropske unije zoper Rusko federacijo, le ta ostaja namreč pomembna partnerica Slovenije na gospodarskem področju. Ruska federacija se uvršča na 9. mesto med našimi izvoznimi partnericami in na 5. mesto po vrednosti slovenskih neposrednih naložb v tujini. “Zadovoljni smo s pozitivnim trendom gospodarskega sodelovanja,” je na pogovorih poudaril predsednik vlade Šarec in kar je očitno zaznati tudi iz sicer skopih uradnih sporočil.

In za konec morda še dobrohoten nasvet, ki bi ga morali upoštevati nekateri slovenski “mainstream” mediji in seveda nekateri obskurni portali. Umazano perilo bi morali prati doma, ne pa da je bilo centralno vprašanje, ali je Jankovič del uradne delegacije ali ne. Ko nastopamo v tujini, bi morali nastopati enotno in umazano perilo oprati doma. In če se je postavilo vprašanje, če je Marjan Šarec stal za Jankovičem, ko je podpisoval sporazum z moskovskim županom, bi lahko postavili tudi obratno vprašanje, in sicer, da je ruski predsednik vlade Dimitrij Medvedjev stal za moskovskim županom, ko je podpisoval sporazum z Jankovičem.

Sporočilo za javnost po srečanju s predsednikom Vlade Ruske federacije Dmitrijem Medvedjevom

Državi imata prijateljske odnose, ki so razvejani na številnih področjih sodelovanja, od gospodarstva do kulture. Velik del pogovorov obeh predsednikov vlad je bil namenjen gospodarskemu področju. Kljub omejevalnim ukrepom Evropske unije zoper Rusko federacijo zaradi kršitev ukrajinske suverenosti in ozemeljske celovitosti Ruska federacija ostaja pomembna partnerica Slovenije na gospodarskem področju. Ruska federacija se uvršča na 9. mesto med našimi izvoznimi partnericami in na 5. mesto po vrednosti slovenskih neposrednih naložb v tujini. Predsednik Vlade Šarec je izrazil je zadovoljstvo, da ga na obisku spremljajo predsedniki uglednih slovenskih podjetij, ki so s svojimi odličnimi priporočili dobro poznani na ruskem trgu in v svetovnem merilu. Čeprav ta podjetja delujejo na različnih področjih – od farmacije, informacijske tehnologije, energetike in energetske učinkovitosti do inženiringa in športne industrije, jim je vsem skupna uporaba naprednih visokih tehnologij pri njihovih izdelkih.

»Zadovoljni smo s pozitivnim trendom gospodarskega sodelovanja,« je na pogovorih poudaril predsednik vlade Šarec. Predsednika vlad sta poudarila pomen delovanja medvladne slovensko-ruske komisije za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje, ki ima pomembno vlogo pri pospeševanju gospodarskega sodelovanja. Zadnje zasedanje Medvladne komisije je potekalo junija v Sloveniji. Sogovornika sta se zavzela za nadgradnjo sedanjega sodelovanja in iskanje novih poslovnih priložnosti. Teh je veliko tudi na področju turizma, kjer Ruska federacija zaseda 10. mesto glede na število turističnih nočitev v Sloveniji. Pomemben korak pri okrepitvi sodelovanja na področju energetske učinkovitosti med Slovenijo in Rusko federacijo predstavlja tudi podpis sporazumov o sodelovanju družbe Petrol d.d. z ruskimi partnerji.

Minister Počivalšek je na večernem sprejemu za slovenske in ruske gospodarstvenike, ki jih je pozdravil tudi minister za digitalni razvoj, zveze in množične komunikacije Ruske federacije Konstantin Noskov, poudaril: “Ruska federacija je za slovensko gospodarstvo pomembna država, saj sodi med naše prioritetne izvozne trge. Tudi s takšnimi srečanji političnega vrha in gospodarskih delegacij si prizadevamo, da obseg izvoza ponovno preseže milijardo evrov kot pred leti.” Pri tem je minister sicer priznal, da omejevalni ukrepi pomenijo objektivno omejitev, ki posledično zmanjšuje možnosti tudi gospodarskega sodelovanja med državama.

Minister Počivalšek je poleg tradicionalnih industrij izpostavil priložnosti za sodelovanje še posebej v informacijsko komunikacijskih tehnologijah, kjer so “slovenska podjetja zelo močna in pomembno vlagajo v znanje, raziskave in razvoj. Potencial za sodelovanje pa vidimo tudi na področjih učinkovite rabe energije, avtomatizacije, kmetijske mehanizacije in prehranske industrije, ter turizma s poudarkom na zdraviliškem turizmu.” Med potencialnimi področji sodelovanja med ruskimi in slovenskimi podjetji je minister izpostavil tudi neposredne investicije podjetij tako v Rusiji kot Sloveniji ter sodelovanje pri zagotavljanju skupnih storitev in proizvodov na tretjih trgih.

Trgovinska menjava med državama raste, in sicer je lani znašala 1,4 milijarde evrov oz. 3,5% več kot v letu 2017. Slovenske naložbe v Rusiji znašajo 357 milijonov evrov (- 8 %), ruske v Sloveniji pa 189 milijonov evrov (+4 %), največ v sektorjih predelave kovin, bančništva in turizma. Lani je Slovenijo obiskalo skoraj 63.000 ruskih turistov (+ 2%), ki so ustvarili skoraj 300.000 nočitev (-2 %).

Gospodarsko delegacijo desetih slovenskih podjetij, ki so na ruskem trgu že prisotna oziroma so del Programa pomembnejših projektov med državama v okviru medvladne slovensko-ruske komisije za trgovinsko-ekonomsko in znanstveno-tehnično sodelovanje, sestavljajo Comita d.d., Duol d.o.o., Elan Inventa d.o.o., Iskratel d.o.o., Geoplin d.o.o., Kolektor Group, Krka d.d., Petrol d.d., Riko d.o.o. in Sij d.d..