“Pretorijanci” Boruta Jamnika znova udarili – Tokrat razkrivamo, kako Borut Jamnik in njegovi poskušajo preko sprememb in dopolnitev Zakona o gospodarskih družbah utrditi svojo moč in vpliv

ZNS – Združenje nadzornikov Slovenije pod krinko strokovnosti v javnem prostoru izvaja prikrito strategijo utrjevanja svoje moči, kjer si približno 700 somišljenikov (enota velikosti je primerljiva s kohorto pretorijske garde, ki so običajno štele 500 legionarjev), ki so člani ZNS in se nikoli niso pomerili na demokratičnih volitvah, domišlja, da imajo zaradi članstva v ZNS neomejen in trajen mandat v organih upravljanja (upravah in nadzornih svetih) predvsem v gospodarskih družbah, kjer je država 100% ali večinski ali prevladujoč lastnik.

Pretorijska straža (latinsko Praetoriani) so bili posebej izbrani rimski legionarji, ki so bili osebna straža cesarja in pomembnih vojskovodij. Pretorijanci so imeli privilegiran položaj. Prejemali so 3,5 krat večjo plačo kot navadni legionarji in tudi visoke donativume (po navadi v višini petletne plače). Izkazali so se tudi za usodne in nevarne, če niso dobili svoje plače. Tako so ubili cesarja Galba, ki jim ob prevzemu oblasti ni hotel izplačati obvezne nagrade.

Glede na dejstvo, da letni prejemki za dohodninsko napoved Boruta Jamnika po vstopu v NS NKBM d.d. presegajo 300.000 EUR bruto, kar pomeni, da se je zelo približal najbolj plačanemu menedžerju v Sloveniji, predsedniku uprave Krka, Jožetu Colariču (med 500.000 in 700.000 evrov letno), kar hkrati pomeni, da je Borut Jamnik za svoj vpliv v slovenskem gospodarstvu plačan kar 4,2 krat več kot predsednik vlade Marjan Šarec. Ob tem je zanimiv podatek, da so bili Pretorijanci plačani samo 3,5 krat več od navadnih legionarjev.

Očitno opisana razmerja še niso nasitila apetitov pretorijske garde, ki danes v modernih trenutnih razmerah deluje pod okriljem ZNS in si očitno prizadeva podrediti vsakokratno konkurenco v podobi trenutne vlade Republike Slovenije. Zato ni presenečenje, da so vsakokratni predsedniki Vlad RS (Pahor, Janša, Bratušek, Cerar, Šarec) nekaj mesecev po primopredajah zgroženi ugotavljali, da glavni problemi ne prihajajo od koalicijskih partnerjev ali opozicije, ampak od vojaško organizirane pretorijanske mašinerije, ki deluje pod okriljem ZNS. ZNS ima razvite tudi prijeme za uspešno zagotavljanje svojega financiranja, saj število korporacijskih članov (beri: podjetij, ki plačujejo letne članarine tudi v višini 20.000 evrov in več) z leti ne usiha. V vsakem primeru bo potrebno razmisliti o mehanizmih, s katerim bo mogoče omejiti vpliv interesnih skupin, ki so na sceni že celo desetletje.

Ob najmanjšem poizkusu predstavnikov vlade (primer Boruta Kralja in nenazadnje primer Alenke Bratušek), da bi v skladu s svojimi pristojnostmi, ki izhajajo iz lastniške pozicije Republike Slovenije, ki jo predstavljajo, posredovali svoje poglede na bodoče upravljanje z državnim premoženjem, ki je strateškega pomena za Republiko Slovenijo, prihaja v zadnjih mesecih do iskrenja in spopadov na odprti sceni, saj je Vlada pri opravljanju tekočih poslov očitno trčila ob network prej omenjenih 700 posameznikov, ki kot kaže, nimajo »naravnega sovražnika«. Vrh NZS (top 50) predstavnikov imajo ob običajnih pozicijah v upravi državne gospodarske družbe še od 1 do 3 članstva v NS, kjer pa je pri politiki nagrajevanja prišlo do bistvenih sprememb. Če so se včasih fiksne nagrade za članstvo gibale v rangu 25.000 do 40.000 evrov letno, so sedaj po privatizaciji, kjer je prihajalo do razprodaj državnega premoženja (npr. nakup NKBM s strani Apolla za 250 milijonov evrov, močno zvišale, kar pomeni, da si bo investitor povrnil naložbo v 2-3 letih in zaslužil še na koncu s prodajo strateškemu lastniku) pri katerih so verižno sodelovali tudi »pretorijanci« iz ZNS in si te nagrade dvignili tudi nad 100.000 evrov. Predsednik Borut Jamnik tako kot nadzornik v NKBM d.d. prejme 100.000 evrov, kar je 29.000 evrov več, kot znaša bruto plača predsednika vlade Marjana Šarca. Tako npr. tudi predstavnik mlade grde odvetnikov dr. Andrej Fatur, predsednik NS NKBM d.d., za svojo neprofesionalno funkcijo prejme kar vrtoglavih 150.000 evrov na leto.

Tako recimo Jamnikov ZNS v pripombah na zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah v spremembah 294.a in 294.b člena predlaga spremembe, po katerih člani NS s tem predlogom pravzaprav potrjujejo, da se bojijo javnega mnenja in želijo, da se v prihodnje ne bi poročalo o njihovih prejemkih na obstoječ način. Sklicevanje na skupščino pomeni, da bo lahko višino prejemkov NS spremljal še samo zelo ozek krog visoko specializiranih ljudi. Ob nagradah, ki danes presegajo 100.000 evrov in s tem tudi bruto plačo predsednika vlade v višini cca 71.000 evrov, je to tudi razumljivo.

Vrnimo se na začetek oziroma na predlog o politiki raznolikosti kot delu izjave o upravljanju z vidika spola, starosti, izobrazbe in poklicnih izkušenj. Problem se nakazuje v tem, da bo, v kolikor bo rešitev uzakonjena, zakonodaja to prepustila različnim stanovskim združenjem (npr. ZNS), kar pa v znatni meri pušča odprt prostor za različne špekulacije in odpiranje manevrskega prostora »mimo« ustaljenih pravil korporativnega upravljanja. Dobro organizirane lobistične in vplivne skupine lahko preko tega instrumenta izvedejo monopolizacijo gospodarskega prostora v tistem delu, kjer se bodo ta nova pravila korporativnega upravljanja tudi uporabljala. Intenziven proces v tem segmentu lahko pripelje tudi do alienacije oziroma odtujitve centrov odločanja oziroma sprejemanja strateških odločitev za dolgoročni razvoj ključnih podsistemov gospodarstva od dejanskih nosilcev lastnika kapitala (države) in njene izvršne veje oblasti, ki je tudi odgovorna za upravljanje državnih naložb.

V spremembi 235.c člena, ki določa dostopnost informacije na spletnih straneh, gre za predlog, pri katerem bi bilo potrebno preizkusiti, ali lahko nova zakonska rešitev omeji današnji obseg dostopa do informacij, ki so pomembne za delničarje. V kolikor bi se izkazalo, da predlog zaradi mogoče višjih in naprednejših oblik dejansko znižuje trenutni obseg transparentnosti za delničarje, gre v tem primeru za poizkus interesnih skupin, da še dodatno zaprejo dostop do informacij delničarjem in to predvsem manjšim, nepoučenim vlagateljem.

V 270.a členu, kjer Jamnikovi predlagajo črtanje dikcije “posredno ali neposredno obvladuje”, kar je zelo problematično, saj bi po novem soglasje nadzornega sveta član uprave potreboval le, če bi dejansko imel lastniški delež. Vse ostale oblike posrednega ali neposrednega obvladovanja pa ne bi bile več predlog zakonske ureditve in bi to pomenilo liberalizacijo spornih praks, ki imajo lahko enake učinke, kot če bi član uprave imel delež, pa ga v resnici nima.

Glede 281.d in 284.a člena pa, v kolikor spremembe predstavljajo liberalizacijo za NS, je potrebno preučiti, ali to ne predstavlja prevelikega moralnega hazarda za posle, ki so sedaj z ZGD prepovedani ali kako drugače regulirani.

Glede na to, da Jamnik dela predvsem na nežnejšem delu oziroma ženskami, ki so očitno najbolj zveste izvajalke njegovih ukazov (primer Irene Prijović in Boruta Kralja, je sicer zanimivo vztrajanje ZNS po enakopravni zastopanosti moških in žensk v nadzornih svetih. Ureditev zastopanja moških in žensk v upravah in NS je sicer hvalevredna, vendar tudi druga področja družbe potrebujejo to ureditev. Zastopanje moških in žensk v pravosodju na prvi stopnji (moška kvota ne dosega 40%) to je tudi potrebno urediti pred upravami in NS. In ni odveč, če na koncu spomnimo na doktrino nekdanjega sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice Boštjana M. Zupančiča, da je prav feminizacija sodniškega poklica ključni problem slovenskega sodstva.

 Tabela – ZNS predlogi-converted-1
Tabela – ZNS predlogi-converted-2
Tabela – ZNS predlogi-converted-3
Tabela – ZNS predlogi-converted-4
Tabela – ZNS predlogi-converted-5
Tabela – ZNS predlogi-converted-6
Tabela – ZNS predlogi-converted-7
Tabela – ZNS predlogi-converted-8
Tabela – ZNS predlogi-converted-9