(EKSKLUZIVNO) Afera – Kako je državni sekretar Aleš Prijon zablokiral gradnjo Ikee v Ljubljani – Prijon funkcijo državnega sekretarja klientelistično zlorablja za favoriziranje arhitektov

Aleš Prijon je državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor, kamor ga je za državnega sekretarja za področje prostora postavil zdaj že bivši minister Jure Leben. Medtem ko je Leben na zahtevo premiera Marjana Šarca moral zapustiti ministrsko mesto (zaradi očitkov o korupciji, ker naj bi na svoji prejšnji funkciji državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo domnevno financiral stranko prek naročila za maketo, pa državni sekretar Aleš Prijon kljub očitkom o koruptivnem ravnanju ostaja na ministrstvu za okolje in pod ministrom Simonom Zajcem grobo zlorablja svojo funkcijo za favoriziranje arhitektov proti gradbenim inženirjem, ki jih je s pozicije politične funkcije izločil iz vodenja projektov.

Številni veliki gradbeni projekti so zastali ali pa so morali zamenjati gradbene inženirje kot vodje projektov z arhitekti. Tako je nastal tudi problem pri izgradnji Ikee v Ljubljani, kjer je projekt izdaje gradbenega dovoljenja kar za nekaj časa zastal zaradi sporne prakse, ki jo je uvedel Prijon. Prijon je namreč iz vseh velikih projektov, deklasiral in izločil izkušenega gradbenega inženirja Alje Žigona kot odgovornega vodje projekta. MOP je zahteval dopolnitev vloge za izdajo gradbenega dovoljenja za objekt IKEA Ljubljana in sicer z obrazložitvijo, da mora odgovornega vodjo projekta gradbenega inženirja prevzeti arhitekt.

Aleš Prijon je namreč po izobrazbi univerzitetni diplomirani arhitekt, bivši predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) in tudi osebno lastnik arhitekturnega biroja PRIMA d.o.o.. Svojo sedanjo funkcijo pa je očitno grobo zlorabil za favoriziranje arhitekturne stroke proti gradbeni, pri sprejemanju nove gradbene zakonodaje. Gre za eklatanten primer zlorabe funkcije in položaja, ki je seveda rezultat tega očitnega konflikta interesov.

Pri tem velja omeniti, da je Prijon bil v preteklosti član LDS-a, na nedavnih volitvah v Evropski parlament pa je bil uvrščen na 8. mesto na listi Stranke modernega centra. V njegovem uradnem življenjepisu na strani ministrstva sicer piše, da je v času študija sodeloval v gibanju Neue Slowenische Kunst (NSK), sodeloval v več projektih gibanja, predvsem v gledališki skupini Gledališče sester Scipion Nasice, z oblikovalskim studiom Novi kolektivizem ter gledališčem Rdeči pilot ustanovil arhitekturni oddelek Graditelji.

In kako je Aleš Prijon seveda ob asistenci ministra za okolje Simona Zajca s spornim navodilom upravnim enotam deloval v lastno korist? Tako, da sta z ministrom 20. junija izdala navodilo upravnim enotam, v katerem sta odredila, da so lahko vodje projektov le arhitekti, ne pa več tudi gradbeni inženirji. Pri tem sta ogrozila obstoj številnih podjetij z zaposlenimi gradbenimi inženirji, pri čemer pa bodo imeli arhitekti veliko finančno korist zaradi povečanega povpraševanja po njihovih storitvah. “Po nobeni ustaljeni praksi po ZGO-1 (zakon o graditvi objektov) in ne po GZ (gradbeni zakon), pri katerem ustaljene prakse sploh še ni, kot vodja projektov ne nastopa zgolj pooblaščeni arhitekt. Ustaljena praksa je bila, da smo lahko bili vodje projektov za stavbe tako pooblaščeni inženirji gradbeništva kot tudi pooblaščeni arhitekti,” v zvezi s tem opozarjajo pri DGIT.

Sporno navodilo ima velike posledice v praksi. Do prihoda Aleša Prijona kot državnega sekretarja na MOP so lahko bili gradbeni inženirji vodje projekta za vse gradnje. Od njegovega prihoda na ministrstvo pa ne več. Res je, da se je v tem času spremenil zakon, vendar je dikcija ostala enaka. Gre za to, da je bil Prijon do prihoda na MOP predsednik zbornice arhitektov, ZAPS. Doslej so bili gradbeniki pogosto vodje projektov. Tudi za velike projekte.

Sedaj pa so Andreju Pogačniku za Bežigrajski športni park in Anji Žigonu za vodenje projekta izgradnje IKEA zavrnili vodenje omenjenih projektov z obrazložitvijo, da nista arhitekta in da kot gradbena inženirja ne moreta voditi projektov. Zaradi tega sva vsak zase vložila tožbo pri upravnem sodišču. Dejstvo je namreč tudi, da če nekomu vzameš neke pravice brez prehodnega obdobja, so s tem kratene ustavne pravice. Veliko ljudi je odvisnih od teh del.

Ne samo sporno navodilo, ampak tudi naši viri opozarjajo na sporne prakse državnega sekretarja Aleša Prijona. V polemiki je celo zapustil uradni sestanek, ker je bil prisoten eden od prizadetih gradbenih inženirjev Andrej Pogačnik, za katerega je Prijon zahteval odstranitev, ki očitno ne prenese soočanja mnenj še manj pa ljudi, ki svoje pravice iščejo na sodišču.

Gradbeni inženirji ugotavljajo, da gre v bistvu za neumnost. V izvedbo projektov bi morali biti vključeni vsi tako arhitekti kot gradbeni inženirji. Logično pa bi bilo, da bi bil oziroma bi moral biti vodja projekta neodvisna oseba od samega projektanta arhitekture. Kakorkoli cela drama je velika neumnost s ciljem podražitve vseh gradenj, saj, ko daš monopolno moč arhitektu, bo ta seveda podražil vse skupaj.

Gradbeni inženirji so se v nastali situaciji znašli v nezavidljivem položaju, saj, kot pojasnjujejo, glede na to, da zakon ni bil spremenjen, ne morejo sprožiti ustavnega spora. Lahko za vsak posamezen primer sprožijo upravni spor, a to jim ne bo povrnilo izgubljenega položaja. V DGIT opozarjajo še na eno neskladnost: vsi pooblaščeni inženirji, ki so postali nadzorni inženirji, so bili pri Inženirski zbornici Slovenije izbrisani iz imenika pooblaščenih inženirjev. Takšnih je več kot tisoč, pri IZS pa so jih mimo zakonodaje poimenovali kar kot nadzorne inženirje. Zdaj ti ne morejo opravljati svojega poklica oziroma dejavnosti, kar je pod vprašaj postavilo njihovo eksistenco, in v pismu zahtevajo, da se jim vrne naziv pooblaščenega inženirja.

Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor (DGIT), v okviru katerega deluje Komisija za spremljanje gradbene zakonodaje, je v svojem pismu predsedniku vlade Marjanu Šarcu in ministru za okolje in prostor Simonu Zajcu opozorilo, da država s sprejemom nove gradbene zakonodaje gradbeno stroko postavlja v podrejen položaj v primerjavi z arhitekturno dejavnostjo.

V nadaljevanju bomo razkrili podrobnosti o tem, kako je Prijon zablokiral eno največjih tujih investicij v državi – gradnjo Ikee v Ljubljani in kakšno škodo je s tem povzročil investitorjem ter seveda podjetju, ki je prevzelo projektiranje enega od največjih gradbenih projektov v državi.