(VIDEO) Levica nazaj, koalicija naprej, Nova Slovenija stran

Ko so nekoč prvega generalnega sekretarja Nata Lorda Ismaya vprašali, kaj je bistvo Nata v Evropi, je na kratko odgovoril ZDA noter, Rusija Ven, Nemčija dol. Sedaj velja sicer malo drugače – ZDA ven, Rusija noter, Nemčija gor. Če parafraziramo besede Lorda Ismaya na slovenski politični sceni, bi po včerajšnjem sestanku koalicije in Levice glede ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja lahko rekli na kratko, Levica nazaj, koalicija naprej in Nova Slovenija stran.

Premier Marjan Šarec je že za ponedeljek sklical koalicijski vrh na temo proračuna za prihodnji dve leti. Na Brdu pri Kranju naj bi se sestali vladna ekipa, koalicijski poslanci in generalni sekretarji strank. Pričakovati je tudi razpravo o aktualnem dogajanju in ukinitvi zdravstvenega zavarovanja, kjer sta se koalicija in Levica strinjali o prenosu dopolnilnega zavarovanja v obvezno.

Preobrat, ki se je zgodil včeraj po pičli uri sestanka med levico in koalicijo, kjer so v Levici na Facebooku zapisali, da je “Levica dosegla strinjanje koalicije” za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja s prenosom v obvezno leta 2021- za ukinitev na pravičen, razvojen in finančno vzdržen način – za ohranitev enakega obsega pravic za vse zavarovance.

“Dopolnilno zavarovanje ukinjamo, ker ni pošteno, da mora vsak plačati 35 evrov mesečno (oziroma 420 evrov letno), ne glede na to, ali je menedžer s 5000 evri plače, ali upokojenec s 500 evri pokojnine.”

Minister za zdravje Aleš Šabeder pa je v izjavi medijem pojasnil, da zagovarjajo pristop celostnega reševanja problematike v sklopu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bi ga po njihovi časovnici dali na vlado junija prihodnje leto. To pomeni, da bi lahko ulovili tudi časovnico Levice in uveljavitev zakona z januarjem 2021. “Zagotovo pa je en mesec priprave za tako kompleksno vprašanje oz. reformo zdravstvenega sistema premalo,” je dodal.

Po njegovem mnenju je zdravstvo prepomembno, da bi se igrali z datumi, “mesec gor ali dol pa ne igra nobene vloge, saj vemo, da je to vprašanje na mizi že 15 oz. 16 let”.

Ko je na soočanju Miha Kordiš iz Levice na večer pred sestankom poslancu Jerneju Vrtovcu na Odmevih očital, da “komercialne zdravstvene zavarovalnice neupravičeno prestrezajo 50 milijonov denarja vseh zavarovancev, ki ga potem namenijo za visoke menedžerske plače, za visoke administrativne stroške in za nesmiselne piarovske kampanje. Seveda je pač razumljivo, da kolega iz Nove Slovenije brani interese svojih prijateljev iz zavarovalniškega lobija,” Vrtovec ni imel pravega odgovora.

Znano je namreč, da je predvsem Vzajemni 16 let uspevalo z lobiranjem pri različnih vladah in podkupovanjem poslancev ter celotnih poslanskih skupin preprečiti kakršnokoli debato o spremembi načina zdravstvenega zavarovanja, kaj šele da bi dopolnilno zdravstveno zavarovanje vzeli iz rok komercialnih zavarovalnic. Vzajemna je pred leti celo zahtevala prepoved knjige Ane Jud Dosje Rokomavhi, v kateri je natančno popisala tokove denarja v milijonskih zneskih iz Vzajemne, ki jo je takrat vodil Marko Jaklič do lobistov in političnih strank. Danes to delajo na bolj prefinjen način in z manjšimi stroški, saj so novinarji, lobisti in politiki postali cenejši kot pred leti.

Zdravstveni minister Aleš Šabeder je sicer včeraj glede predloga Levice dejal, da izračuni na eni in na drugi strani še strižejo za okoli 70 milijonov, zato morajo v pogovore vključiti tudi ministrstvo za finance in zdravstveno blagajno, kar je danes eden pomembnejših dogovorov. “Treba je narediti izračune,” je poudaril in pojasnil, da za zdaj številke strižejo za okoli 60 ali 70 milijonov evrov, seveda ob neupoštevanju ohlajanja gospodarstva.

A to bo po njegovih besedah treba upoštevati, saj so projekcije zdaj narejene na stanju, kot je bilo leta 2018, ko smo imeli relativno visoko gospodarsko rast. Prav tako zdaj ni upoštevana demografija, saj v predlogu obremenjujejo samo aktivno populacijo, trenutno približno 900 tisoč prebivalcev, ki bi bili plačniki. Njihovo število pa se bo v prihodnjih letih z demografskimi trendi zmanjševalo, je opozoril minister.

V Levici sicer pravijo, da so včeraj na sestanku priznali, da so se pri prvotnih izračunih glede ukinitve obveznega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zmotili. Vatovec pa je pojasnil, da so v Levici naredili zelo konzervativne izračune, po katerih bi morali Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dati dodatnih 66 milijonov evrov, a na koncu bi bil po njihovih ocenah učinek za zdravstveno blagajno pozitiven in bi za zdravstvo imeli okoli 30 milijonov več. Po njegovem mnenju pa bodo številke uskladili.

Minister Šabeder je izpostavil tudi vprašanje dolgotrajne oskrbe, ki je ena od prioritet. Na ministrstvu računajo, da bi bil predlog zakona v javni razpravi do konca leta. To bo sicer prineslo dodatno dajatev in minister meni, da bo vse skupaj treba reševati v paketu.

Po besedah Vatovca pa vprašanje dolgotrajne oskrbe trenutno ni nujno vezano z vprašanjem dopolnilnega zavarovanja. “Gre za to, da se 50 milijonov, ki trenutno odtekajo v komercialne zavarovalnice, ostane v javnem zdravstvu in se tako izboljša stanje zdravstvenih storitev,” je dejal.

Vatovec je sicer včerajšnji sestanek označil za pozitivnega in ocenil, da so izsledki dobri. Strinjali so se, da se dopolnilno zdravstveno zavarovanje prenese v obvezno, da se ohrani enako raven pravic, da se uvede takšno spremembo z letom 2021 in da se to naredi na razvojen in finančno vzdržen način, je povzel. “Upam, da bomo nadaljevali v tej smeri tudi pri drugih projektih iz sporazuma vlade z Levice.”