(VIDEO) Kaj sta ob obisku predsednika vlade Marjana Šarca povedala predsednik uprave NEK Stane Rožman in generalni direktor GEN energije Martin Novšak

Ob obisku premiera Marjana Šarca v informacijskem središču družbe GEN energija in Nuklearni elektrarni Krško, sta na tiskovni konferenci nastopila tudi predsednika uprave NEK Stane Rožman in generalni direktorja GEN energije Martin Novšak.

Novšak je poudaril, da bi morali odločitev o morebitni gradnji drugega bloka sprejeti čim prej, saj bo od same odločitve do dejanske izgradnje potrebnih vsaj deset let, zato so že opravili številne študije.

“Mi smo strašno zadovoljni in veseli, da imamo danes na obisku predsednika vlade z najožjo ekipo, ki daje pomembnost pravzaprav temu kar delamo. Da z nizkooglično energijo oskrbujemo naše odjemalce in seveda razmišljamo tudi o razvoju naprej. Izmenjali smo vrsto pogledov za prihodnost, predvsem na prihodnost in seveda verjamemo, da imamo veliko priložnosti za graditev svetle nizkoogljične konkurenčne prihodnosti energetske oskrbe Slovenije.”

Nuklearna elektrarna Krško (Nek), ki je v solastništvu Slovenije in Hrvaške, je edina jedrska elektrarna v Sloveniji in deluje od leta 1981. Letno proizvede več kot pet milijard kilovatnih ur električne energije, kar predstavlja približno 40 odstotkov vse v Sloveniji proizvedene elektrike. Obstoječi blok Neka naj bi deloval do leta 2043, v javnosti in politiki pa se že več kot desetletje odvija razprava o tem, ali je potrebna izgradnja drugega bloka Neka ali naj se država v celoti odpove jedrski energiji.

Predsednik uprave NEK Stane Rožman, ki je drugi direktor jedrske elektrarne, je ob obisku predsednika vlade povedal: “Mi smo seveda izjemno veseli obiska predsednika vlade. Izjemno smo zadovoljni, da smo lahko podelili z njim rezultate našega dela. Zadovoljni smo z njegovo podporo dolgoročnemu obratovanju, tako, da je to samo dodatna vzpodbuda, da še naprej delujemo maksimalno odgovorno, resno in profesionalno. In kar se nas tiče, smo prepričani in upamo, da bomo lahko realizirali svoje cilje in, da bo elektrarna obratovala tako, kot je načrtovano tja do leta 2043. Tako, da tak obisk je zelo dragocen. Poprosili smo ga seveda tudi za načelno podporo pri izpeljavi naših načrtov, ki so pred nami. Tako, da računamo, da bomo na ta način vsi skupaj uspešni v dobrobit širše javnosti in cele Slovenije.”

Generalni direktor GEN Energije Novšak pa si želi, da bo država v nacionalni energetski in podnebni načrt jasno zapisala, da bo tudi v prihodnje imela jedrsko energijo. Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) je akcijsko strateški dokument, ki za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) določa cilje, politike in ukrepe na petih razsežnostih energetske unije: razogljičenju (emisije TGP in OVE), energetski učinkovitost, energetski varnosti, notranjem trgu ter o raziskavah, inovacijah in konkurenčnosti.

Martin Novšak: “Glejte, mi seveda smo odgovorni energetiki. Že celo življenje delamo z namenom, da zanesljivo na dolgi rok konkurenčno in okolju prijazno oskrbujemo naše porabnike z električno energijo. Tudi dolgoročno. Seveda to nas pelje v to, da tudi ob zelo dobrih izkušnjah z uporabo obstoječe jedrske elektrarne, ki smo si jo danes tudi ogledali, seveda zelo resno nadalje gradimo na drugem bloku, ki bi bil že pravzaprav danes potreben. Katere so naše aktivnosti? Mi smo do sedaj naredili vse študije, ki so potrebne za to, da vemo, da je ta lokacija prava, da je primerna tehnologija, da je to možno izvesti. Seveda je pa potrebno pridobit primerna dovoljenja, umeščanje v prostor, seveda si želimo tudi vgradnjo jedrske elektrarne v energetske koncepte in v EPN. Za tem pa seveda procesi umeščanja v prostor in seveda razpisi, gradbena dovoljenja, poslovanje pa tudi potem razgradnja. Mi želimo, da je v NEPN-ju napisano seveda zelo resna dolgoročna uporaba jedrske energije. To je za Slovenijo izrednega pomena in seveda želimo, da za NEPN temelji na realnih številkah ali pa, če hočete, na realnih izračunih, ne pa na željah. Izkušnje v svetu so take, da po jasni parlamentarni odločitvi o izgradnji jedrskih elektrarn nekje traja najmanj deset let, da pride do realizacije. To so izkušnje Kitajske, nekje pet let so razpisi, umeščanje v prostor dovoljenja in pet let gradnja. Tako, da to so realno dosegljivi roki, seveda pa imamo v svetu tudi hitrejše gradnje in pa tudi počasnejše.”