10 let od dogovora Borut Pahor in Jadranka Kosor na dvorcu Trakoščan 31. julija 2009 in 763 dni od arbitražne razsodbe o slovensko hrvaški meji

Včeraj je minilo natanko deset let odkar sta predsednik republike Borut Pahor v hrvaškem Trakošćanu kot slovenski premier s takratno hrvaško premierko Jadranko Kosor dosegel dogovor, ki je vodil v arbitražni sporazum o meji med državama in k vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, ki pa še danes ni implementiran. Na Topnews smo 12. aprila letos vklopili števec, ki dnevno meri dneve od sodbe arbitražnega sodišča do začetka njene implementacije, ki še nekaj časa ne bo ustavil in danes kaže številko 763 dni.

Če smo že pri datumih in obletnicah, spomnimo, da bo četrtega novembra letos minilo natanko 10 let od podpisa tako imenovanega Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, ki sta ga podpisala takratni predsednik vlade RS Borut Pahor in Jadranka Kosor v imenu vlade RH. Sporazum je bil sestavljen v Stockholmu dne 4. novembra 2009, v treh izvirnikih, v angleškem jeziku.

Po desetih letih od Trkoščana pa je Pahor včeraj spomnil Hrvaško, da je “razvajen otrok, ki naredi samo tisto, kar mu ustreza”. “Nekateri evropski voditelji jasno povedo, da imamo Slovenci prav in da je odločitev sodišča o meji treba spoštovati. Hkrati pa namignejo, naj to dosežemo tako, da Hrvaška ohrani obraz. Pravim jim, da je edino prav in pošteno ravnati s Hrvaško kot z vsako drugo odgovorno državo pogodbenico, ki je dolžna izpolniti sprejete obveznosti, ne pa ravnati z njo kot z razvajenim otrokom, ki naredi samo tisto, kar mu ustreza,” je sporočil predsednik republike.

Izjava predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja ob 10. obletnici njegovega srečanja s hrvaško kolegico Jadranko Kosor na gradu Trakoščan, kjer sta se načelno dogovorila o ureditvi mejnega vprašanja med državama. pic.twitter.com/KdvyLIQbQo

— Borut Pahor (@BorutPahor) July 31, 2019

V skladu s sporazumom je sodišče določilo mejo. Meja je določena in bo prej ali slej tudi uveljavljena.

— Borut Pahor (@BorutPahor) July 31, 2019

In še primerjava včerajšnjega tvita Boruta Pahorja in izjave Jadranke Kosor ob podpisu arbitražnega sporazuma: “Danes je dober dan. Ne samo za Slovenijo, Hrvaško in EU, ampak za celotno mednarodno skupnost. Zgodilo se je nekaj, kar probleme rešuje, in jih ne ustvarja. Kakšen fantastičen dan!” je po podpisu arbitražnega sporazuma o rešitvi meje v vladni palači v Stockholmu vzneseno izjavil slovenski premier Borut Pahor, potem ko je njegova kolegica Jadranka Kosor uspeh “poti od Trakošćanov do Stockholma” pripisala dejstvu, da sta s Pahorjem zgradila odnos, temelječ na vzajemnem prijateljstvu in spoštovanju, kakršnega bi morali imeti “predsedniki vlad po vsem svetu”.

Včeraj se je na Twitterju oglasila tudi nekdanja hrvaška predsednica vlade Jadranka Kosor, ki je zapisala: Na današnji dan pred desetimi leti prvo srečanje dveh predsednikov vlad. Hrvaška pogajanja za EU blokirana, odnosi slabi. Danas, RH članica EU, problemi so. Lahko jih rešijo samo hrabri .

Na današnji dan prije deset godina prvi susret dvoje predsjednika vlada. Hrvatski pregovori za EU blokirani, odnosi loši. Danas, RH članica EU, problema ima. Mogu ih riješiti samo hrabri. Friends ⁦@BorutPahor⁩ https://t.co/HoZiLvdZLO

— Jadranka Kosor (@_Jadranka_Kosor) July 31, 2019

In kaj je Kosorjeva povedla ob podpisu arbitražnega sporazuma?

»Danes je dober dan. Ne samo za Slovenijo, Hrvaško in EU, ampak za celotno mednarodno skupnost. Zgodilo se je nekaj, kar probleme rešuje, in jih ne ustvarja. Kakšen fantastičen dan!« je po podpisu arbitražnega sporazuma o rešitvi meje v vladni palači v Stockholmu vzneseno izjavil slovenski premier Borut Pahor, potem ko je njegova kolegica Jadranka Kosor uspeh »poti od Trakošćanov do Stockholma« pripisala dejstvu, da sta s Pahorjem zgradila odnos, temelječ na vzajemnem prijateljstvu in spoštovanju, kakršnega bi morali imeti »predsedniki vlad po vsem svetu«.

Jadranka Kosor je takrat tudi dejala, da so zmagovalci kar trije (win-win-win), poleg Slovenije in Hrvaške tudi EU. “To smo naredili za prihodnost Hrvaške in naših otrok,” je poudarila predsednica vlade. Zahvalila se je tudi za pomoč “prijateljem iz ZDA”, oba parlamenta pa pozvala, naj sporazum podpreta. Borut Pahor, ki mu je bilo ob komplimentih hrvaške kolegice “kot sramežljivemu moškemu kar malo nerodno”, pa je dejal, da bosta obe državi vedno sosedi; tudi če bosta nekoč skupaj v Evropski uniji, morata vedeti, kje je meja med njima. Po 18. letih sta na pragu uspeha; ko meja ne bo več na dnevnem redu, pa bosta lahko rešili tudi preostala vprašanja in poglobili gospodarsko in drugo sodelovanje.

Danes deset let od Trakoščana in čez nekaj mesecev tudi od podpisa arbitražnega sporazuma v Stckholmu smo pravzaprav glede reševanja meje zopet na začetku. Hrvaška je odstopila od arbitražnega sporazuma, le, da je tokrat situacija drugačna. Hrvaška je članica Evropske Unije in v posmeh negiranja vsega, kar se je v teh 10-ih letih zgodilo je Hrvaška članica Evropske unije, ki napoveduje, da bo leta 2020 vstopila v schengensko območje, kar bi bil vsekakor zgodovinski paradoks, potem ko je povozila vse dogovore o meji in je implementacija arbitražnega sporazuma na evropskem sodišču.

Še dobro, da obstajajo izjave politikov, ki se jih enostavno ne da izbrisati iz zgodovinskega spomina. Takratni predsedujoči EU švedski premier Fredrik Reinfeldt je ob podpisu arbitražnega sporazuma dejal, da “je podpis znak političnega poguma”. Kot priča je Reinfeldt sporazum podpisal in ob tem poudaril, da je podpis znak političnega poguma in da odpira novo poglavje v odnosih med državama. Reinfeldt je še dodal, da bi se morali popolnoma zavedati številnih ovir, ki sta jih Pahor in Kosorjeva že premagala, da sta danes tukaj, hkrati pa je opozoril, da bi se morali zavedati, da nas na poti pred nami morda še čakajo težave. Koristi obeh držav od tega sporazuma bodo po njegovih besedah velike, saj bo spodbuda razvoju in blaginji obeh držav, hkrati pa bo njun način vodenja navdih za druge države v regiji in drugod”.

Kosorjeva pa ga je dopolnila, da je arbitražni sporazum “poleg tega korak, ki je odprl nova vrata in prinesel novo upanje tudi hrvaškim sosedam v Jugovzhodni Evropi. Hrvaška bo na poti v EU in zvezo Nato”, kot je takrat zatrdila premierka, “podpirala svoje sosede”.

In kje smo danes? Hrvaška je ne samo izigrala Slovenijo, ampak tudi ostale sosede v regiji in na nek način tudi Evropsko Unijo, ki naj bi ji EU v zahvalo dala zeleno luč za vstop v schengensko območje.