Voditelji EU se niso dogovorili o nični stopnji ogljičnih izpustov do leta 2050

Voditelji EU se konec junija niso dogovorili o predlaganem cilju odpravljanja emisij ogljikovega dioksida do leta 2050, ker so Poljska, Madžarska in Češka ostro nasprotovale predlogu, so povedali viri iz EU.

Kompromisno besedilo, ki so ga sprejeli voditelji držav članic, omenja cilj doseganja ničelnih izpustov toplogrednih plinov v skladu s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah, vendar so leto 2050 prenesli v opombo (opomba na dnu strani), je povedal neimenovani vir iz EU.

Nekatere države EU so odvisne od fosilnih goriv

Poljski premier Mateusz Morawiecki je dejal, da ne more sprejeti omembo leta 2050 brez sporazuma o kompenzaciji, ki bi revnejšim državam pomagala doseči svoje cilje.

Morawiecki je opozoril, da je poljska industrija manj razvita kot zahodnoevropska in da so zahodnoevropske države svojo industrijsko proizvodnjo prenesle na druge celine, ki si je Poljska ne more privoščiti.

Madžarska, Češka in v manjši meri Estonija so to stališče podprle, je povedal eden od diplomatov EU-ja.

Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije

Več vzhodnoevropskih članic je še vedno močno odvisnih od fosilnih goriv. Trdijo, da bodo preambiciozni cilji dragi in da bodo zmanjšali njihovo konkurenčnost. Ogljična nevtralnost pomeni zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in nadomestitev z drugimi ukrepi, kot sta zajemanje ogljika in sajenje dreves.

Ursula von der Leyen ima velike načrte glede varstva okolja. Nekatere njene ideje je že dolgo propagirala Francija, vendar jih je Nemčija doslej zanemarjala. Ali lahko nova predsednica Evropske komisije to spremeni?

Po poročanju Euroactiva je novoizvoljena predsednica EK von der Leynova v svojem govoru v Strasbourgu poslancem Evropskega parlamenta veliko obljubila. Poudarila je, da je varstvo okolja “naša najnujnejša naloga”. Zato zdaj predlaga uvedbo “zelenega dogovora“ za Evropo, ki bo zagotovil podnebno nevtralnost do leta 2050.

Za financiranje “zelenega“ prehoda predlaga, da se dele Evropske investicijske banke (EIB) konvertira v podnebno banko, da bi v naslednjem desetletju tako odklenili 1 trilijon evrov investicij.

Prav tako želi uvesti tarifo za ogljično mejo, da bi zagotovila, da bi podjetja lahko tekmovala pod enakimi pogoji, ne da bi se preselila v druge države EU z namenom, da da bi se izognila ogljičnim stroškom.

Francoski poslanci se že desetletje spogledujejo z zamislijo o ogljični meji za izdelke iz tretjih držav, katerih proizvodnja je bila še posebej intenzivna s CO2. Namen takšne tarife je povezati varstvo podnebja z gospodarskimi interesi in ohraniti konkurenčnost domačega gospodarstva ob vedno višjih okoljskih standardih.