Kako smo zapravili Abanko in kakšno vlogo sta odigrala najvplivnejša slovenska “oligarha” Stojan Petrič in Alenka Žnidaršič Krajnc, ki naj bi se na koncu znašla med izbrisanimi podrejenci?

Konec prejšnjega tedna je v javnosti močno odmeval tvit predsednika vlade Marjana Šarca, ki je očitno v odzivu na objavo dokumentarca Mojce Pašek Šetinc – Dosje: Brezno, sanacija slovenskih bank – ocenil, da bi moral Slovenski državni holding (SDH) krepko razmisliti o nadaljevanju prodaje Abanke.

Glede na včeraj videno v oddaji o sanaciji bank, bi moral SDH krepko razmisliti o nadaljevanju prodaje ABANKE. Zlasti ne vprašljivim skladom. Prakse tedanje EK so bile močno nenavadne.

— Marjan Šarec (@sarecmarjan) June 7, 2019

Glede na včeraj videno v oddaji o sanaciji bank, bi moral SDH krepko razmisliti o nadaljevanju prodaje Abanke. Zlasti ne vprašljivim skladom. Prakse tedanje EK so bile močno nenavadne. Predsednik vlade je včeraj kar dvakrat pojasnjeval vsebino tvita in sicer, po srečanju s slovenskimi evroposlanci in po razširjenem sestanku koalicije na Brdu pri Kranju”.

“No jaz sem pač izrazil pomislek, saj za to bančno luknjo že nekaj časa vemo, da je bila ocenjena za previsok znesek, jaz sem izrazil – pozval k premisleku, če je ta prodaja ustrezna. Sedaj seveda SDH pelje postopek in bomo videli v naslednjih dneh, kaj se bo dogajalo. Je pa res, da tudi tista ovadba, ki je sedaj pricurljala v javnost, kaže na to, da je Slovenija pač v tistem času bila oziroma da so bile slovenske državljanke in državljani lahko rečem kar pripeljani okrog”, je dejal Šarec dopoldne po srečanju z evroposlanci.

Odziv SDH-ja je bil hiter. V holdingu so v odzivu spomnili, da se je Slovenija v postopku presoje državne pomoči za Abanko leta 2014 zavezala Evropski komisiji, da bo do julija 2019 izvedla postopek prodaje tretje največje slovenske banke. Ob tem so poudarili, da je DZ skladno s temi zavezami Abanko v strategiji o upravljanju kapitalskih naložb države opredelil kot portfeljsko naložbo, torej kot takšno, ki je namenjena prodaji.

“SDH je dolžan spoštovati zaveze Evropske komisije in izvajati sprejeto strategijo,” so bili jasni v holdingu. Čeprav zaradi enakopravne obravnave investitorjev in interesa konkurenčnosti ne morejo komentirati podrobnosti prodajnega postopka, pa so pojasnili, da “časovnica prodajnega postopka omogoča izpolnitev zavez Evropske komisije”. Rok za sklenitev dogovora o prodaji se, kot navedeno, izteče s tem mesecem.

So pa v holdingu spomnili tudi na postopkovne značilnosti, da v zaključni fazi prodajnega postopka uprava SDH predlaga nadzornikom, naj dajo soglasje k pogodbi o prodaji delnic Abanke izbranemu interesentu, vendar pa je najvišji organ odločanja za SDH skupščina holdinga, ki jo predstavlja vlada.

Ta lahko s skupščinskim sklepom odloči o prodajnem postopku omenjenih delnic, kar se je denimo leta 2017 zgodilo v prvem poskusu prodaje NLB po metodi javne ponudbe delnic (IPO). Vlada je IPO po takratnih pogojih zavrnila, nato pa se je z Evropsko komisijo pogajala o spremembi zavez tako, da je glavni del IPO izvedla lani, preostanek pa bo letos.

Neuradno naj bi sicer ponudbe oddale Nova KBM z njenim lastnikom, skladom Apollo, madžarska OTP, ki je v procesu nakupa SKB banke od francoske skupine Societe Generale, in srbska AIK banka, ki je prevzela Gorenjsko banko.

V Evropski komisiji so že v petek zapisali, da konkretnega vsebinskega komentarja na premierjev tvit nimajo, da pa v splošnem od držav članic EU v postopkih državnih pomoči pričakujejo “izpolnjevanje zavez v danih rokih”.

Pozno popoldne pa je na tiskovni konferenci na Brdu pri Kranju Marjan Šarec komentiral tudi že odziv SDH-ja. “Kar se pa tiče Abanke, seveda po videnem, kar smo videli v dokumentarcu, in kar smo že prej vedeli, je očitno, da je ta prekapitalizacija bila. Seveda takrat nisem bil še predsednik vlade, sem bil pač državljan in kot državljan seveda se lahko tudi vprašam, ali je bilo vse tako, kot je treba in ali smo res speljali vse tako, da rečemo, da Slovenija ni bila oškodovana. In vsakega normalnega človeka te stvari skrbijo.”

Na novinarsko vprašanje, da je SDH vrnil žogico na nek način na vlado in ali bo vlada kot skupščina SDH-ja dala konkretno navodilo, da se ustavi prodaja Abanke, je Šarec odgovoril: “Glejte konkretnih zadev sedaj ne morem komentirat. Je pa tako, da v tej državi vsi vrnejo žogico vladi. Tako, da to ni nič novega. No vse se bo videlo v naslednjih dneh, kakšni bodo postopki, da bi pa zdajle konkretno lahko o tem govorili pa ne gre, ker materija je dokaj zapletena in moramo počakati na tok dogodkov.”

Medtem ko teče razprava o prodaji Abanke, državni zbor pa je na majski seji z veliko večino v prvem branju potrdil besedilo vladnega zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, še vedno ni jasno, kdo so lastniki podrejenih obveznic, ki so svoje dvomljive transakcijske dobičke skrili za skrbniškimi računi v Luksemburgu in Dublinu, in ki so zaradi dvomljivega izvora denarja te obveznice kupovali prek posrednikov v tujini.

O tem smo na Topnews.si pisali 7. junija v članku “Strogo zaupno! Kdo so lastniki podrejenih obveznic, ki so svoje dvomljive transakcijske dobičke skrili za skrbniški računi v Luksemburgu in Dublinu in kako je vlada Boruta Pahorja nasprotovala zahtevani dokapitalizaciji NLB iz leta 2011 in s tem prevzela odgovornost za sanacije bank iz leta 2013?

Zakaj je zgodba o prodaji Abanke tako zanimiva oziroma za kaj gre v ozadju? Januarja 2007 je Abanka prek ruske VTB banke izdala 120 mio EUR podrejenih obveznic z zapadlostjo 40 let (!!!!). VTB banka pa jih je takoj začela prodajati na luksemburški borzi, kjer so jih prek skrbniških računov kupovali (tudi) Slovenci. Obrestna mera je bila trimesečni EURIBOR + 190 bazičnih točk s predvidenim dvigom obrestne mere decembra 2017 na trimesečni EURIBOR + 270 bazičnih točk do leta 2047. Običajna doba zapadlosti za podrejene obveznice bank je od 5 do 7 let.

Kako je mogoče, da je državna Abanka izdala tak papir leta 2007? Odgovor ponujajo ljudje. V nadzornem svetu Abanke, ki je potrdil to izdajo, so leta 2007 sedeli: Stojan Petrič, Alenka Žnidaršič Kranjc in Irena Vodopivec Jean (zdajšnja viceguvernerka), medtem ko je Primož Dolenc (zdajšnji namestnik guvernerja) bil takrat vodja zakladnice na Abanki. Celoten projekt je z vidika tveganj ocenil Veljko Bole (takrat je bil pogodbeni sodelavec Abanke) ob pomoči Aljoše Tomaža, ki je Abanko kot predsednik uprave zapustil konec leta 2006.

V dobro obveščenih krogih, ki poznajo seznam, kdo se skriva v lastništvu podrejenih obveznic iz tujine, vlada prepričanje, da je v podrejenih obveznicah Abanke v Luksemburgu skrito premoženje slovenskih tajkunov in ‘oligarhov’. Po naših informacijah sta na tem seznamu tudi razvpita slovenska bogataša in sicer, Alenka Žnidaršič Kranjc je ena od najvplivnejših slovenskih menedžerk, katere, po pisanju Siola, ključni cilj je že več kot leto dni Deželna banka Slovenije (DBS), v kateri želi lastnica in nekdanja dolgoletna predsednica uprave zavarovalne skupine Prva Group dobiti v roke upravljavske vzvode.

Prav tako naj bi obveznice Abanke kupoval tudi lastnik Dela Stojan Petrič, ki ga že vrsto let uvrščajo na vrh lestvice 100 vplivnih Slovencev kot predsednika sosveta koncerna Kolektor in enega najbolj vplivnih menedžerjev v Sloveniji, ki je prav tako kot Alenka Žnidaršič Krajnc ob izdaji obveznic sedel v nadzornem svetu Abanke.

Očitno je šlo pri izdaji podrejenih obveznic Abanke leta 2007 za dobro premišljen načrt, kako na varno skriti v tranziciji pridobljeno premoženje na račun davkoplačevalcev. Leta 2007 namreč ni bilo nobene potrebe po dodatnem kapitalu v Abanki, saj so to bila leta ‘debelih krav’ pred krizo.