Marjan Šarec najprej z odločitvijo za samostojni nastop na volitvah zlomil SMC, SAB IN Desus, sedaj pa poziva na združevanje

Premier Marjan Šarec je ob obletnici volitev liberalne stranke pozval na združevanje, saj po njegovi oceni je pred naslednjimi volitvami nujno povezovanje strank Alde. Potem ko je z odločitvijo za samostojni nastop LMŠ na evropskih volitvah praktično zlomil konkurente iz liberalne opcije in hkrati tudi koalicijske partnerje, pred naslednjimi volitvami poziva na združevanje liberalnih sil. Šarcu se je kljub kritikam zaradi samostojnega nastopa njegova strategija obrestovala, saj je praktično na svoje ime dobil dva poslanca. Vendar so oslabljeni koalicijski partnerji lahko lahek plen političnih konkurentov, zato zdaj Šarec po uspehu na evropskih volitvah ponuja združevanje.

Logika, ki sicer spominja na pokojnega predsednika LDS Janeza Drnovška, ki je sicer ubral obratno pot in 12. marca 1994 v Festivalni dvorani na Bledu z združitvijo Liberalno-demokratske stranke Janeza Drnovška, Demokratske stranke Igorja Bavčarja, Socialistične stranke Slovenije Viktorja Žaklja in Zelenih – ekološko socialne stranke Petra Tanciga.

Stranka LDS je na vseh parlamentarnih volitvah po združitvi izboljševala svoj rezultat, po 12 letih na oblasti pa je na oktobrskih parlamentarnih volitvah leta 2004 doživela najslabši rezultat v svoji zgodovini in pristala v opoziciji ter na koncu odšla v zgodovino. Marjan Šarec pa je najprej oslabil politične sopotnike in hkrati konkurente, sedaj pa jim ponuja roko združevanja.

“Naj se sliši še tako sebično, a za nas je pomembno, da smo preverili, koliko zaupanja uživamo med ljudmi. Zlasti zaradi vseh možnih špekulacij in ugibanj ter pametovanj. Skupina ALDE je imela prej enega poslanca iz Slovenije, zdaj ima dva. Lahko špekuliramo o več poslancih v primeru skupne liste, vendar se odstotki ne seštevajo kar avtomatično. Nenazadnje so se imeli možnost združiti tudi SMC, SAB in DeSUS in bi po tej logiki dobili vsaj enega poslanca. A se niso, kar pomeni, da ni tako enostavno,” je svojo odločitev opravičil premier Šarec.

Premier Marjan Šarec je ob današnji prvi obletnici volitev v DZ zapisal, da ne želi ocenjevati dela svoje vlade, je pa na družbenem omrežju Facebook ocenil, da bo pred naslednjimi volitvami nujno povezovanje strank skupine Alde. Verjame, da je to možno doseči, ob tem pa poudaril, da ne želijo pokroviteljstva, temveč sodelovanja na realnih predpostavkah. Njegov zapis objavljamo v celoti.

“Mineva leto dni od parlamentarnih volitev. Nismo zmagali, vendar smo 13.septembra po treh mesecih napornih pogajanj sestavili manjšinsko vlado. Začelo se je z zelo nizko podporo v merjenjih javnega mnenja, potem se je podpora zvišala in ogromno črnila je bilo prelitega na to temo. Sam ne želim ocenjevati našega dela, saj ocene prepuščam analitikom, komentatorjem, ne nazadnje pa vam, državljankam in državljanov. Nekateri menite, da smo zanič, drugi nas hvalite, tretji pa pravite, da je nekaj stvari dobrih in nekaj slabih. To je tudi pričakovano in običajno, saj živimo v demokraciji.

Teden dni pa mineva od volitev v Evropski parlament. Zdaj, ko se je dogajanje umirilo, lahko potrdim, da je bila odločitev o samostojni listi LMŠ pravilna. Dobili smo dva evropska poslanca in nihče drug si ne more pripisovati zaslug, kar se na skupnih listah rado zgodi. Naj se sliši še tako sebično, a za nas je pomembno, da smo preverili, koliko zaupanja uživamo med ljudmi. Zlasti zaradi vseh možnih špekulacij in ugibanj ter pametovanj. Skupina ALDE je imela prej enega poslanca iz Slovenije, zdaj ima dva. Lahko špekuliramo o več poslancih v primeru skupne liste, vendar se odstotki ne seštevajo kar avtomatično. Ne nazadnje so se imeli možnost združiti tudi SMC, SAB in DeSUS in bi po tej logiki dobili vsaj enega poslanca. A se niso, kar pomeni, da ni tako enostavno.

Kakor koli pogledamo, bo povezovanje strank skupine ALDE nujno, če ne bomo želeli pretirane razdrobljenosti, saj bodo naslednje volitve državnozborske. Verjamem, da je to možno doseči, a z zavedanjem, da ne želimo pokroviteljstva, temveč sodelovanja na realnih predpostavkah”.