(VIDEO) Zakaj sta Spomenka in Tine Hribar jezna na Pahorja? Igorja Bavčarja so novinarji spraševali, kakšna je hrana v zaporu…?

Včeraj sta se v razmaku dveh ur odvili dve prireditvi in sicer, 30. obletnica branja Majniške deklaracije, ki so jo obeležili v predsedniški palači, kjer so priredil svečani sprejem. Slavnostna govornika sta bila predsednik republike Borut Pahor in soavtor deklaracije Dimitrij Rupel. Dve uri zatem pa se je na Cekinovem gradu zbral praktično celotni vrh nekdanjega ZSMS-ja in kasneje LDS-a, ki je organiziral svoj sprejem v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Na obletnico znamenite javne seje RK ZSMS, v okviru katere je bila Majniška deklaracija prebrana – je prišel iz zapora na Dobu tudi Igor Bavčar, okoli katerega se je vrtelo celotno dogajanje.

Sprejema pri Pahorju so se udeležili številni udeleženci in spremljevalci demokratičnih procesov, ni pa bilo Janeza Janše, enega od osrednjih likov takratnega preloma s starim socialističnim režimom, četudi je bil vabljen na dogodek. Po neuradnih podatkih naj bi bil nekje v tujini. Manjkal je tudi Igor Bavčar, ki je ob aretaciji Janeza Janše leta 1989 ustanovil odbor za varstvo pravic Janeza Janše, saj ga iz urada predsednika republike niso povabili. Na prvo državno proslavo, na kateri se je obeležila obletnica Majniške deklaracije, je urad predsednika po besedah tiskovne predstavnice Pahorja povabil “vse, razen Igorja Bavčarja”. Enako se je sicer zgodilo lani, ko Bavčarja ni bilo med povabljenci 30. obletnice ustanovitve odbora za varstvo človekovih pravic.To pa je bil tudi razlog, da v predsedniško palačo iz protesta nista prišla tudi Spomenka in Tine Hribar, pa tudi nekateri drugi akterji takratnih dogodkov, med drugim tudi Franci Zavrl.

“Biti enotni za vsako ceno nikakor. Imam pa že rajši tako, kakor je, pač da se vsak odloča po svoji vesti in po svojih interesih. Tudi jaz nisem bila tam pri predsedniku, sem rajši prišla sem med naše ljudi, ki smo takrat navsezadnje ustvarjali novo državo. Pač nisem želela. Meni je žal, da je Bavčar, bi rekla, toliko skrenil. Ne vem koliko je kriv, koliko se mu je to zgodilo. Tudi Janše mi je žal, ampak tako pač je. Jaz ne bom sodila nikogar.”

Tine Hribar pa je dejal: “Najprej bi povedal nekaj o Bavčarju. Midva sva že takrat lansko leto zahtevala, da ga povabijo. Takrat, ko je bila 30. letnica, ko so tiskali teze za pisateljsko ustavo, ki sta jo izdala Bavčar in Janša. Ni ga povabil, zato tudi danes nisva šla. Takrat demonstrativno nisva šla, nisva reagirala, ampak danes sva se pa za sem odločila.

Argument je pa naslednji. Treba je vsakega človeka soditi po tistem, kar je naredi. Zato sem že takrat, ko je šlo za notranjega ministra v zvezi z akcijo Sever zastopal stališče, da ne glede na to, kaj je on sicer delal prej in pozneje, je bila ta akcija pohvalna, uspešna in je to treba primerjati. Sem dal za prispodobo že takrat v nekem intervjuju za Delo. Recimo, da uide en zločinec iz Poljanske. Teče čez Zmajski most, vidi kako je en človek not padel. Skoči za njim, ga reši, a zasluži nagrado ali ne? Mislim, da za to konkretno dejanje zasluži nagrado. Ravno tako velja za Bavčarja oziroma za vse ostale ljudi.

Tudi Franci Zavrl ni odšel na sprejem ob Majniški deklaraciji v predsedniško palačo iz protesta, ker ni bil povabljen Igor Bavčar. “Kar se tiče Igorja, je zelo dobro, da je prišel, da je dobil izhod, kot bi se reklo. Moral bi ga dobiti že lansko leto ob srečanju 30. obletnice JBTZ, pa ga predsednik Pahor ni povabil, ne vem zakaj ne. Jaz mislim, da človek je opravil svojo vlogo v tistem obdobju. Danes plačuje za nekaj, kar je storil kasneje in bil pravnomočno obsojen. Tako, da vsak od nas je šel skozi en svoj razvoj, tudi Igor, tudi Janez in tudi jaz. Jaz nisem šel k predsedniku na sprejem že lani prav zaradi tega, ker ni povabil Igorja, torej po mojem je treba ločevati med tem, kar je nekdo storil pred 30. leti in kar praznujemo in obsojencev ne bi smeli odrezati iz družbenega življenja. Njih je treba integrirati nazaj v družbo, ne pa jih izključevati, še posebej ne Igorja Bavčarja.”

Igor Bavčar, ki je bil v središču pozornosti včerajšnjega dogajanja v Cekinovem gradu, je bil tudi slavnostni govornik. Igor Bavčar, ustanovitelj odbora za varstvo človekovih pravic, ki je bil najmočnejša organizacija civilne družbe v obdobju slovenske pomladi, je 30 let po teh prelomnih dogodkih poudaril, da “danes imamo novo državo in nov sistem, a da vsega še nismo dosegli. Vedno znova se srečujemo z nekimi obrati, ki niso samo slovenski, ampak so lahko epohalno evropski – nekaj, kar je vedno treba imeti pred seboj, ko govorimo o sistemu oblasti, neodvisnosti sodstva. In z vsem tem smo bili soočeni pred 30. leti.”

Na ugotovitev, da je bil pred 30 leti na Dobu Janša, danes pa on, je Bavčar dejal, da še ni izčrpal vseh sodnih možnosti in vseh pravnih sredstev. Zato se borim in sem prepričan, da bom na koncu dokazal svoj prav. Seveda so pa te okoliščine danes popolnoma drugačne. Potem pa so začela deževati kritična vprašanja novinarjev, kako to, da je danes sploh lahko prišel na prireditev in v kakšnem režimu je v zaporu.

“Zato, ker je spoštovanje pravil tega sistema tako, da mi to omogoča.” Zakaj ni dobil vabila iz predsedniške palače, je Bavčar dejal, da ni bil povabljen. O razlogih pa naj vprašamo gospoda predsednika, je še dejal. Najprej moram dobiti vabilo. Na vprašanje, kolikokrat pa ima izhod iz zapora, je Bavčar dejal, da “nisem si predstavljal, da bom danes zaslišan o zaporskem režimu, tako, da bi vam prihranil za kdaj drugič.”.

Na provokativna vprašanja o tem, kakšna je hrana v zaporu, je Bavčar dejal, “enak odgovor kot na prejšnje vprašanje, to je zelo popularno menda.” V nadaljevanju so novinarji želeli od Bavčarja še odgovor, ali igra košarko, vendar ni bil več pripravljen odgovarjati na vprašanja novinarjev.