Soočili so se kandidati za predsednika Evropske komisije; Kaj si pravzaprav želijo?

Spitzenkandidati Ljudske stranke, socialistov, liberalov in Zelenih so v debati v četrtek v Firencah podprli močnejšo integracijo Evropske unije, vendar se niso strinjali, kako daleč bi morala iti Unija v tem.

Kandidat ljudske stranke Manfred Weber je dejal, da bi se lahko odzvali na nezadovoljstvo Evropejcev tako, da bi okrepili Evropski parlament. Sporočilo brexita je, da ljudje “zahtevajo svojo vlogo” v oblasti, želijo si suverenosti, odziv na to pa je “več parlamentarne demokracije.”

Vizije Evropske unije

“Kot bodoči predsednik Komisije želim okrepiti parlament,” je dejal Manfred Weber v razpravi s socialnim demokratom Fransom Timmermansom, liberalom Guyem Verhofstadtom in kandidatko Zelenih Sko Keller, ki se je odvijala na Evropskem univerzitetnem inštitutu (EUI) v Firencah.

“Rumeni jopiči so opozorilni znaki, da moramo narediti spremembe na družbeno sprejemljiv način,” je dejal Weber.

Timmermans je poudaril, da so majske volitve o “bistvu Evrope”. V tem kontekstu je kritiziral Orbana in Salvinija, ki predstavljata Evropo “nesvobode in mej”.

“Evropa, ki je bolj pravična in svobodna ter ostaja svobodna,” je vizija socialističnega kandidata, ki pa je po njegovem mnenju v nekaterih državah ogrožena, zato je treba “vstati in zbuditi tiho evropsko večino”, ki si želi pravično in svobodno Evropo.

Timmermans je kot velik problem opozorili na poslabšanje položaja srednjega razreda in poudarili, da mora EU najti način obdavčevanja velikih korporacij, ki se uspešno izogibajo plačilu davkov.

Gospodarske rešitve

Zavzel se je za krožno gospodarstvo in uvedbo davka na fosilna goriva. “Tisti, ki bo sprejel krožno gospodarstvo, bo imel največje koristi,” je poudaril.

Guy Verhofstadt se je zavzel za večje pristojnosti EU-ja na vseh ravneh. Meni, da je treba uvesti transnacionalne sezname, ki so “prava demokracija”. Je proti konceptu Spitenkandidatov, ki jih državljani ne morejo neposredno izvoliti. Prav tako je proti načelu soglasnega sprejemanja odločitev v Svetu EU in se zavzema za integriran digitalni trg EU-ja, ki bi bil lahko konkurenčen na svetovni ravni.

“Potrebna je skupna gospodarska politika, ki bi jo vodila Komisija in Parlament,” je dejal.

Žice na mejah

Ska Keller je poudarila, da Zeleni ne želijo Evrope meja in žic.

“Želimo, da so državljanske svoboščine dostopne vsakemu državljanu, ki živi na Madžarskem ali kjerkoli drugje v Evropski uniji,” je dejala Kellerjeva.

Prav tako meni, da so transnacionalni seznami boljša rešitev od nacionalnih in opozorila na pomanjkanje preglednosti v Svetu EU in da je treba rezultate glasovanja v Svetu objavljati z več podrobnostmi.

“Bolje bi bilo postaviti kamere v Svet EU,” je šaljivo pripomnil Verhofstadt.

Timmermans je dodal, da je potrebna večja preglednost pri delu Evropskega parlamenta.

Namreč predstavniki Ljudske stranke ne želijo, da bi se vedelo, kateri lobisti imajo dostop do evroparlamentarcev, je dejal.

Zeleni prav tako ne želijo statusa quo, temveč EU, ki bo obravnavala ključne globalne probleme, kot so podnebne spremembe, in postavila blaginjo državljanov pred varčevalne ukrepe, je dejala Kellerjeva in dodala, da je potrebnih več javnih naložb.

Vprašanje migracij

Vodja ljudske stranke v EP je poudaril potrebo po vzpostavitvi mejne kontrole in da mora EU več pozornosti nameniti Afriki, iz katere prihaja veliko število beguncev.

Weber je dejal, da bi uvedel Pooblaščenca za Afriko.

Timmermans je kot glavni problem navedel, da ni bil reformiran sistem prosilcev za azil.

“Migracijska kriza je nezmožnost držav članic, da bi se dogovorile o novem Dublinskem sporazumu,” meni Verhofstadt.

Kellerjeva je poudarila, da je nesprejemljivo, da leta 2020 ljudje umirajo v Sredozemlju, ne da bi jim kdo pomagal. Poudarila je, da mora evropska migracijska politika temeljiti na evropskih vrednotah.

Zunanja politika EU ne bi smela biti interesna

Vsi Spitzenkandidati so se strinjali, da mora EU imeti močnejšo skupno zunanjo politiko.

“Zunanja politika EU mora temeljiti na vrednotah in ne na gospodarskem interesu,” je poudaril Weber in dejal, da bi se moralo o zunanji politiki odločati z večino, ne pa soglasno.

Kellerjeva je poudarila, da bi morala zunanja politika EU temeljiti na človekovih pravicah in demokraciji. Predlagala je ustanovitev agencije za nadzor izvoza orožja, ki bi na primer preprečila izvoz orožja v Saudsko Arabijo.

“Trumpu se lahko zoperstavimo le, če smo združeni kot Evropejci,” je dejal Timmermans in dodal, da je naloga EU ustvariti stabilnost v Ukrajini in na Zahodnem Balkanu.

Verhofstadt je obljubil ustanovitev evropske vojske in “evropskega FBI-ja”, Timmermans pa je tako zamisel zavrnil.

“Nismo ZDA, smo drugače organizirani. Menim, da superpolicija ni rešitev za evropske probleme, “mu je odgovoril Timmermans.