Kdo je pater Ivan Tolj, duhovnik in medijski mogotec v središču vohunske afere? – TOPNEWS.si

Kdo je pater Ivan Tolj, duhovnik in medijski mogotec v središču vohunske afere?



Kdo je pater Ivan Tolj, duhovnik in medijski mogotec v središču vohunske afere?

Zaradi enega telefonskega klica iz Zagreba je bila poklicana v Ljubljano slovenska veleposlanica, sklican je bil Svet za nacionalno varnost, slovensko zunanje ministrstvo je poklicalo hrvaškega veleposlanika na zagovor in varnostno-obveščevalna agencija na Hrvaškem pojasnjuje svojo vlogo v vohunskem škandalu.

Slovenska POP TV se ukvarja z zgodbo o prisluškovanju slovenskim predstavnikom, za hrvaško vlado že dolgo propadli arbitraži okoli Piranskega zaliva. Ko je zvedel za namere POP TV je župnik Gornjih Močila in Sijekovca poklical svojega znanca v Slovenijo in ga prosil, naj poskuša ustaviti objavo zgodbe. Dejal je, da kliče v imenu hrvaške vlade.

Župnik Gornjih Močila, ki pretresa hrvaške medije

Gornje Močile je župnija je v Bosanski Posavini. Pred vojno je imela okoli 700 prebivalcev, danes jih ima veliko manj. Nekaj ljudi se zbere le ob prazniku sv. Antuna Padovanskog. Dolgoletni župnik je Ivan Tolj, ki ne živi v župniji, temveč v Zagrebu. Zakaj bi župnik nekega nepomembnega mesteca v Bosni in Hercegovini v imenu hrvaške vlade poskušal cenzurirati medije v Sloveniji? Odgovor leži v značaju in delu župnika Ivana Tolja, ki je, verjeli ali ne, ena najmočnejših oseb v hrvaških medijih.

Zgodba o Ivanu Tolju je polna lukenj, legend in skrivnosti. Rodil se je leta 1968 ob Ljubuškem. Pridružil se je frančiškanskemu redu, vendar se v njem ni dolgo zadržal. Od njegovih frančiškanskih dni ga je spremljala nepreverjena govorica, da je najprej sodeloval z jugoslovanskimi tajnimi službami, da bi ga v devetdesetih letih za sodelovanje pridobil nemški BND.

Zapustil je frančiškane in dobil prazno župnijo

Hercegovskim frančiškanom naj ne bi bile všeč njegove vohunske igrice, zato je zapustil red, vendar je ostal duhovnik. Od Vrhbosanske nadškofije je dobil župnijo Gornja Močila, kjer v tem času ni živel nihče.

Vsi prebivalci so bili v vojni izgnani, pa se je Tolj lahko tako posvetil drugim dejavnostim. Za Ivana Toljo, razen če ima nedeljsko mašo v svoji župniji, ne bi rekli, da je duhovnik. V civilnem življenju ga izdaja le zlati križec na levem ovratniku njegove drage obleke.

Že leta je bil drugi mož EPH, nato pa je prešel h konkurenci (Hanza Media je vodilna hrvaška medijska družba v jugovzhodni Evropi. Družba izdaja 5 dnevnih časopisov in več kot 30 revij. Ime Hanza Media d.o.o. ima od 1. julija 2016 in se imenuje Europapress Holding- EPH)

Ivan Tolj naj bi leta 1998 združil Ninoslava Pavića, nekdanjega lastnika podjetja Europapress Holding, izdajatelja Globusa, Jutarnjega lista, Glorije in številnih drugih časopisov z nemško založbo WAZ. Pavić je polovico podjetja prodal WAZ-u, Tolj pa je dobil mesto posebnega svetovalca.

Že leta je bil drugi najmočnejši človek EPH, dokler mekega dne ni prešel na konkurenčno Styrio, ki izdaja Večernji list in 24 sata.
Transfer je organiziral pokojni Marijan Kostrenčić, Tolj in Pavić pa se nista razšla v dobrih odnosih. Še več, priče tega časa trdijo, da je bil Pavić močno prestrašen s prehodom Tolja h konkurenci, saj je poznal vse njegove skrivnosti.

S prehodom v Styrio postane Tolj še močnejši. Styria Media Group je avstrijska katoliška ustanova, ki izdaja časopise že več kot stoletje in pol. V Avstriji so lastniki niza medijev od Kleine Zeitunga do Die Presse, nekoliko šibkejši so v Sloveniji, na Hrvaškem pa imajo 24 ur in Večernji list.

Tolj je bil najprej predstavnik Styrie za Hrvaško, Bosno in Hercegovino in Črno goro, vendar je v podjetju zamenjal toliko položajev, da je malo kdo vedel, kaj dela. Njegovo delo bi lahko v angleščini na kratko opisali kar z besedo “fixer” – človek, ki je zadolžen, da se v medijih nekaj objavi oziroma ne objavi.

Bil je prijatelj s predsedniki in premierji

Ivanu Tolji so odprta skoraj vsa vrata na Hrvaškem. Prijateljeval je s Stjepanom Mesićem in Ivom Josipovićem. Njiju je tako kot sedanjo predsednico Kolindo Grabar-Kitarović brez težav vozil v Gornja Močila in na različne večerje, bankete, humanitarne akcije, ki jih je organiziral.

Zanj ni bil problem od vlade dobiti 280.000 kun za proizvodnjo medu v župniji Gornja Močila. Poleg politikov so ga videvali tudi z močnimi podjetniki, zlasti tistimi iz Bosanske Posavine, med katerimi so tudi trgovci z orožjem. Z njimi je ustanovil tudi združenje Prstan, čigar člani so v Bosni in Hercegovini intenzivno kupovali zemljišča, da bi čim več zemlje ostalo v hrvaških rokah. Na zagrebškem Kaptolu ga večina ne mara, vendar mu nič ne morejo, ker pripada drugi nadškofiji.

Urgiral za Josipovića, uporabljal ga je tudi Milanović

Za Iva Josipovića je opravljal medijske posle ne le v matični Styriji, temveč se je tudi drznil klicati in urgirati tudi v drugih medijih. Tako je po zmagi Zorana Milanovića na parlamentarnih volitvah tednik Nacional objavil intervju z Ivom Josipovićem. Predsedniku ni bil všeč naslov intervjuja, pa je preko Ivana Tolje poskušal spremeniti naslov v uredništvu.

Nacional je to zavrnil in v tedenskem pregledu poslal Tolji sporočilo: “Uredništvo Nacionala prosi spoštovane člane duhovščine, ki se trenutno ukvarjajo z močnimi medijskimi hišami, da ne poskušajo pri nas posredovati za svoje prijatelje ali znance. Hvaljen Jezus in Mafija!”

Niti Zoran Milanović se ni otepal Toljevih uslug. Še preden je postal predsednik vlade, je novinarki Večernjega lista, ki je zapisala nekaj, kar mu ni bilo všeč, zagrozil: “Naj pokličem Toljo?” Ta novinarka že dolgo ne dela več za Večernji list.

Toda ljubezen med Toljo in Milanovićem se je razblinila kmalu po tem, ko je SDP prevzel Banske dvore. Milanović se ni več družil s Toljo, prenehal se je odzivati na njegove telefonske klice in se mu je tako vztrajno izogibal, da je nekoč zavrnil apostolskega nuncija, saj je mislil, da je v njegovem spremstvu Tolj.

Medijsko izsiljevanje in konflikt z Linićem

“Ne strinjamo se z medijskim izsiljevanjem,” je zatrdila Milanovićeva medijska svetovalka Zinka Bardić na vprašanje, zakaj se Milanović izogiba Tolje. Med boljšimi poznavalci tedanje medijske scene kroži tudi zgodba o sporu med Ivanom Toljo in Slavkom Linićem.

Tolj naj bi od Linića zahteval, naj Styrii odpusti nekakšen davek, Linić je to zavrnil, Tolj pa je začel groziti. Linic mu je dejal, da bo poklical policijo. Tolj je odgovoril: “Videli boste, kdo je policija.” V Večernjem listu se je v nekaj dneh pojavila afera, v kateri je bil Ranko Ostojić obtožen prisluškovanja HDZ-ju.

Bil je to tudi udar na tedanjega vodjo SOA Josipa Buljevića. Ta naslovnica se še danes nahaja na Styrijevim korporativnih straneh o Večernjem listu.

Večernji list je objavil v času Milanovićeve vlade prisluhe slovenskima predstavnikoma v arbitraži okoli Piranskega zaliva. Zaradi te objave je Hrvaška zapustila arbitražni proces in do danes ne priznava njenih rezultatov. Splošno prepričanje je bilo, da so slovensko stran razkrile tajne službe, veliko bolj sposobne od hrvaških. V tem se morda skriva tudi Toljev motiv, da je poskušal zaustaviti objavo prispevka o hrvaškem prisluškovanju na slovenski komercialni televiziji.

Odkar so Slovenci objavili Tolijev poskus vplivanja na njihove medije, hrvaške obveščevalne službe poskušajo zmanjšati Toljevo vlogo. Trdijo, da ga SOA in vlada nikoli ne bi uporabili, da je kompromitiran, in da je pravzaprav deloval na lastno roko in kdo ve, za čigave interese.

Prav tako omenjajo njegovo prijateljstvo z Miloradom Dodikom in srečanja z ljudmi, za katere se sumi, da so obveščevalni organi Republike Srbske. Še več, indikativen je molk večine hrvaških medijev, ki niso objavili niti besede o tem prvorazrednem škandalu, piše hrvaški Index (Foto: Index).

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)