(VIDEO) M. Šarec o “trenutku resnice za vse, ki bo prišel po morebitnem vetu na rebalans proračuna – Koalicijska “mirovna” konferenca na Brdu pri Kranju

Koalicijski vrh na Brdu pri Kranju, ki je potekal pol leta po oblikovanju Šarčeve ministrske ekipe, je že po prvem vtisu, ko so fotografi in snemalci prišli v dvorano, kjer je bilo zbranih okoli 80 ljudi. spominja najbolj na mednarodno mirovno konferenco po vojni, ki se na koncu vedno konča s podpisom mirovnega sporazuma. Že samo pomirljivi toni vseh petih predstavnikov “sprtih strani” na izjavi za medije po srečanju predsednika vlade Marjana Šarca s koalicijskimi partnerji, kjer so med drugim spregovorili o ukrepih v zdravstvu, velikih infrastrukturnih projektih in davčnem prestrukturiranju, so dajali ton nastopu pred novinarji.

Čeprav je Marjan Šarec v uvodnem nastopu pred prvim razširjenim koalicijskim vrhom v svojem stilu dejal, “da upa, da ne bo zadnji”, kjer je premier verjetno imel v mislih še nepodpisan sporazum o sodelovanju z Levico, ki je bil dvakrat parafiran, podpisan pa naj bi bil po besedah Dejana Židana šele aprila, po konferenci stranke SD. Premier Marjan Šarec je o tem, da po pol leta delovanja vlade ni razlogov, da ne bi dela nadaljevali, dejal:

“Ugotovili smo po pol leta, danes oziroma jutri bo pol leta, odkar vlada deluje, da ni kakršnihkoli razlogov, da ne bi z delom nadaljevali in verjamem, da bomo tudi v bodoče imeli še takšen vrh vsaj pred sestavo proračuna 20120 -2021 in to je nekako to, kar smo se danes celo popoldne pogovarjali in verjamem, da bo delo teklo naprej, ne bom rekel nemoteno, vedno lahko pridejo kakšne takšne ali drugačne težave, ampak zato smo tukaj, da jih razrešujemo.”

Dejan Židan je pred koalicijskim vrhom odkrito priznal, da so v SD nezadovoljni s statusom statista oziroma nemega opazovalca dogajanja v koaliciji, kjer je glavna vloga namenjena “pogodbeni opoziciji” oziroma osi Šarec – Mesec. “Sami so se pogovarjali od 5. januarja, skoraj dva meseca, brez socialnih demokratov, tudi brez drugih drugih političnih strank in so nam dali pač nekaj, kar so sami uskladili za podpis.” Pred tem je dopoldne Luka Mesec spomnil, “da je to sporazum za leto 2019 in ne moremo pristajat na to, da ga podpišemo ne vem sredi junija. Če to storimo, potem se podre časovnica.”

Glede sodelovanja z Levico pa je Šarec dejal, da se mu zdi podpora dokaj trdna, glede na to, da je Levica podprla rebalans proračuna. Če bodo državni svetniki danes izglasovali veto na rebalans in bo šel zakon nazaj v državni zbor, kjer za ponovno potrditev rabi 46 glasov, in to bo po njegovem mnenju “trenutek resnice za vse”. Premier Marjan Šarec dejal: “Če bo do tega veta res prišlo, pravijo, da bo, in ko bo po tem izglasovanem vetu šel seveda po postopku zakon nazaj v parlament in tam bomo potrebovali 46 glasov in to bo trenutek resnice za vse.”

Razpoke v koaliciji, ki so posledica dejstva, da se dve stranki predvsem SMC, ki je najbolj krvavela v zadnjem času in SD, ki se ob prijateljskem ognju na levi počutijo vse bolj utesnjeno, so vsaj sodeč po izjavah liderjev in predstavnikov strank sinoči na Brdu pri Kranju zakrpane. Čeprav se je premier Šarec in LMŠ verjetno tudi poigravava z mislijo o predčasnih volitvah, ki ostajajo nekako v zraku in bi pomenile vsaj sodeč po zadnjih javnomnenjskih meritvah velik problem za nekatere koalicijske stranke predvsem SMC, ki ji je podpora padla pod odstotek in SAB z dobrim odstotkom in pol ter DESUS z nekaj manj kot tremi odstotki.

Vprašanje, ki sinoči s strani novinarjev na Brdu ni bilo postavljeno, je pod katerimi pogoji bi se lahko zgodile predčasne volitve. Tako je zadevo sinoči rešila voditeljica v Odmevih z ugotovitvijo, “da ima premier Šarec nek adut v rokavu, kjer vedno lahko reče: dragi prijatelji politični, bomo šli pa na volitve.” Politični analitik Aleš Čakš je pritrdil tej misli: “Tako je. V tem smislu zelo spretno krmari, ker se točno zaveda, katere stranke v tej skupini šestih so tiste, ki se recimo bojijo predčasnih volitev, katere pa so pripravljene iti kadarkoli na njih. In v tej luči je potrebno pogledati na dosedanje dosežke te vlade do sedaj, oziroma tisto, kar so počeli glede na zapisano v koalicijski pogodbi ali ne. Tu imamo dve stranki, ki izrazito izstopata, tako po nekih svojih dosežkih in svojih ciljih ter medijski pozornosti, ki sta ju bili deležni in pa štiri ostale, ki so nekako v senci in se počasi prebujajo, da si začenjajo iskati svoj prostor pod soncem.”

Seveda je ključno, kdo bi bil vsaj v javnosti spoznan za krivca morebitne vladne krize, saj predčasnih volitev ne more sprožiti tista stranka, ki vodi vlado, saj bi bila v tem primeru kaznovana na volitvah. Kljub nezadovoljstvu z odložitvijo podpisa sporazuma o sodelovanju z Levico pa se zdi, da do “trenutka resnice za vse”, tudi v primeru veta državnega sveta na proračun, ne bo prišlo do vladne krize, saj si tudi Levica, ne glede na vse, ne bo privoščila, da bi proračun padel in, da bi se v tem primeru odprla pot za predčasne volitve in padec levosredinske vlade.

S tem bi Levica prevela krivdo oziroma odprla pot za novo politično konstelacijo in tvegala tisto, kar je beton te koalicije, odpiranje možnosti Janezu Janši in SDS-u , da pride do izvršilne oblasti.