Kaj stoji za Macronovim načrtom nove Evrope? – TOPNEWS.si

Kaj stoji za Macronovim načrtom nove Evrope?



Kaj stoji za Macronovim načrtom nove Evrope?

Francoski predsednik Emmanuel Macron želi preporod Evrope, ki bi temeljila na treh ambicijah – svobodi, zaščiti in blaginji, kjer bi imela Francija vodilno vlogo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem nagovoru vsem evropskim državljanom prek nacionalnih medijev v vseh državah članicah delil vizijo Evrope in hkrati obračunal tudi s svojimi političnimi nasprotniki.

Poglejmo si, kaj so Macronova ključna sporočila in ideje, ki jasno kažejo, kakšna naj bi bila Evropa, če bi Macronova stranka postala ključni dejavnik v njeni notranji politiki.

Zdaj je čas za evropsko renesanco. Predlagam, da to obnovo skupaj zgradimo okoli treh ambicij: svobode, zaščite in blaginje.

Macron nasprotuje populistom, ki želijo doseči suverenost znotraj nacionalnih držav in poziva k skupnemu evropskemu ukrepanju. Po drugi strani pa je zavil tudi na populistično stran s poudarkom na zaščiti kot eni od prednostnih nalog.

Nobena skupnost ne more ustvariti občutka pripadnosti, če nima zaščitene meje svojega ozemlja.

Francoski predsednik poziva k reformi schengenskega območja in kot del tega predlaga strožji mejni nadzor, kar bi desničarski politiki v mnogih državah na begunski ruti lahko podprli. Hkrati predlaga tudi ustanovitev skupne mejne policije, ki verjetno ne bo všeč državam, kot je Madžarska, kjer se je policija navadila “varovati svoje meje” na svoj način. Svojo reformo Schengena Macron zaokroži z vzpostavitvijo Evropskega urada za azil, z enotnimi pravili za sprejem ali zavrnitev prošenj za azil.

Predlagam ustanovitev Evropske agencije za zaščito demokracij, ki bi vsaki članici EU zagotovila strokovnjake za zaščito njihovih volilnih procesov pred kibernetskimi napadi in manipulacijo.

Macron ne poziva le k ustanovitvi agencije za boj proti dezinformacijam in hekerjem, ampak tudi k prepovedi financiranja strank iz držav nečlanic EU. Glede na to, da je v Franciji stranka njegove protikandidatke Marine Le Pen prejemala sredstva iz Rusije, je to tema, ki je zelo blizu Macronu.

V zadnjih dveh letih je bil dosežen znaten napredek (na področju obrambe), vendar moramo določiti jasno smer.

Macron meni, da je treba opredeliti obrambne obveznosti članic: povečati obrambne izdatke, oblikovati funkcionalni in operativni sporazum o skupni obrambi ter oblikovati Evropski varnostni svet (v katerem bi želel videti tudi Združeno kraljestvo). Močnejša in združena obramba je bistvenega pomena za Evropo zaradi geostrateških razlogov, vendar tudi kot pomemben element diplomacije, vendar Macrona vsekakor ne moti, da so največja podjetja v vojaški industriji v Evropi prav francoska.

Evropa mora uvesti socialno zaščito za vse delavce, ki bo zagotovila enako plačo za enako delo in uvedla minimalno plačo v EU, prilagojeno vsaki državi, o kateri se bo vsako leto pogajalo.

Macron želi vrniti v Evropo “duh napredka”, vendar je njegova vizija napredka bolj konvergenca kot konkurenca. Bori se za leve volivce, ki so zaskrbljeni zaradi vse večjih kršitev delavskih pravic.

Ali bomo lahko gledali našim otrokom v oči, če ne bomo za sabo počistili tudi svoje podnebne dolgove?

Macron se obrača k zeleni politiki in poziva k trdnim in jasnim ciljem – nična emisija ogljikovih izpustov do leta 2050 in zmanjšanje uporabe pesticidov za polovico do leta 2025. Macron bi vzpostavil Evropsko banko za podnebne spremembe, ki bi financirala ekološko tranzicijo, kot tudi bi ustanovil institucijo, ki bi skrbela za varno hrano.

Ne moremo dovoliti nacionalistom, ki nimajo rešitve, da bi izkoristili jezo ljudi.

Po dosedanjih napovedih bodo skrajno desne in nacionalistične stranke osvojile več sedežev v Evropskem parlamentu kot kdaj koli prej, leva in desna stran pa bosta oslabljeni. Macron tukaj obračunava s svojimi največjimi nasprotniki v Franciji, pa tudi v preostali Evropi.

Organizirajmo Konferenco za Evropo do konca leta.

Kot kaže, je Macron prav tako pripravljen spremeniti temeljno listino, na kateri temelji Evropa.

Obstajala bodo nesoglasja, vendar, ali je bolje imeti statično Evropo ali Evropo, ki napreduje, včasih z različno hitrostjo, in ki je odprta za vse?

Tukaj Macron jasno pove, da se zavzema za “Evropo različnih hitrosti”, in da od tega projekta ne namerava odstopiti.

Če strnemo, kaj želi Macron uvesti v prihodnost Evrope?

Ohranjanje demokracije

Macron poziva k ustanovitvi Agencije za zaščito demokracij, ki bi se borila proti vdoru, dezinformacijam in tujim vplivom na volitve v vseh državah članicah.

Strožja meja

Ustanovitev skupne mejne policije, ki bi nadzirala schengenske meje ter sprejem skupnih pravil za iskanje in odobritev azila na ravni celotne Unije.

Varstvo okolja

Macron bi ustanovil Evropsko banko za podnebne spremembe, ki bi financirala prehod na čisto energijo, da bi do leta 2050 dosegli ničelne emisije ogljikovega dioksida. Prav tako bi ustanovil novo institucijo, ki bo nadzirala uvoz hrane in proizvodov v EU.

Skupna obramba

Ustanovitev Evropskega varnostnega sveta, v katerem bi bilo tudi Združeno kraljestvo, povečanje izdatkov za obrambo in vzpostavitev operativnega sporazuma o skupni obrambi.

Pravice delavcev

Macron predlaga določitev minimalne plače na ravni EU, prilagojene vsaki državi članici, o kateri bi se vsako leto pogajalo.

Najpogostejši komentarji v evropski in tudi domači javnosti so, da je Macronovo pismo ambiciozno in ima veliko dobrih zamisli, čeprav so bile nekatere sposojene od drugih evropskih politikov. Nastalo je in ugledalo luč sveta tri mesece pred evropskimi volitvami in je namenjeno potrebam predvolilne kampanje v Franciji. Macron se bori proti desnici na notranjepolitičnem prizorišču, vendar želi poslati sporočilo o evropski usmerjenosti svoje stranke tudi v Evropo. S slabljenjem evropske vloge Angele Merkel želi prevzeti njeno mesto v smislu “Evropa, to sem jaz”, kar pa pri mnogih evropskih politikih vzbuja odpor.

Macron ima zanimive ideje, pa tudi take, ki jih je težko uresničiti. Prav je, da svari pred ekstremizmom, vendar Evropa kljub krizi ne bo ogrožena v smislu, da bodo velike in močne stranke izginile. So tukaj in tukaj bodo tudi ostale, kar pomeni, da se vsi v Evropi zavedajo nevarnosti, celo tistih, ki prihajajo iz populističnih strank. Vendar pa te stranke s svojim dometom nikakor ne ogrožajo velikih tradicionalnih strank.

S tem pismom je Macron želel pokazati, kako pogumen in odgovoren politik je. Čeprav je njegova trenutna politična pozicija v Franciji omajana, trdno stoji na predvolilnih obljubah in ne taktizira, temveč odločno poziva k radikalnim potezam, s katerimi potrjuje zavezanost evropski ideji in potrebo po razširitvi evropskih politik. Zato opozarja, da, tisti ki ne razumejo, da nova evropska renesansa nima realnih alternativ, delujejo v korist drugih interesov in seveda proti interesom novih generacij Evropejcev.

Maconovo pismo je odsev trenutnega stanja v Evropi, predvsem velike rasti populizma in skrajne desnice. Sporočilo je, da v Evropi nihče ne more sam profitirati, saj lahko Evropa uresniči svoje cilje le kot skupnost preko evropskih institucij. Težava je v pomanjkanju solidarnosti in vse, kar danes pritiska Evropo, ni treba pomesti pod preprogo, temveč se je treba spopasti s problemi in jih reševati kakovostno. Macronovo pismo je poskus “nasprotovanja” vsemu, kar se danes dogaja v mnogih evropskih državah, v katerih raste skrajna desnica in populizem.

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)