Kdo bi rad poslal Karla Erjavca v Bruselj za komisarja oziroma kdo bo kandidat koalicije za evropskega komisarja?

Dejan Židan predsednik SD-ja je na zadnji klavzuri stranke prejšnji vikend glede kandidature za komisarja dejal, da kandidat ne more biti nihče, ki se ni udeležil volitev v Evropski parlament. “Naš predlog za koalicijo, ki sestavlja 13. slovensko vlado je, da je lahko komisar ali komisarka, ki prihaja iz Slovenije samo človek, ki se udeleži volitev za evropski parlament, lahko samo tista kandidatka ali kandidat, ki znotraj koalicije pridobi zaupanje volivk in volivcev in je izvoljena. In, da mora biti predlog koalicije tista poslanka ali poslanec, ki dobi največ glasov. Namreč, ljudje razumemo Evropsko komisijo kot nekaj odtujenega, kot nekaj, kar dela mimo naše volje in kot nekaj, kjer se in to je slovenski primer od nekod pojavijo kandidatke ali kandidati, komisarke ali komisarji, ki se evropskih volitev niso udeležili. In tudi to zmanjšuje volilno udeležbo državljank in državljanov, ki je bila pred petimi leti ena najnižjih.”

Predsednik Desus-a Karel Erjavec, o katerem se v kuloarjih že nekaj časa šušlja, da bi lahko bil kandidat koalicije za evropskega komisarja, je po včerajšnji seji izvršnega odbora stranke na direktno vprašanje glede interesa za kandidaturo za evropskega komisarja odgovoril, “da za to pobudo prvič sliši in o tem ni razmišljal”. Spomnil je, da je to v pristojnosti vlade. Seveda je v govoricah, da naj bi prav Erjavec postal kandidat za Evropskega komisarja, tudi želja opozicije, da Erjavca pošlje v Bruselj in tako oslabi levo sredino, ki bi v tem primeru vsekakor imela manj koalicijskega potenciala za morebitno vlado po naslednjih volitvah. Brez Desusa oziroma Erjavca bi po mnenju političnih arhitektov namreč bila večja možnost za sestavo desnosredinske koalicije po volitvah.

Glede na Židanovo formulo bo seveda zelo pomembno, ali bo koalicijski trojček LMŠ, SMC in SAB najprej prišel do dogovora glede skupne liste na evropskih volitvah. Potem ko se generalni sekretarji LMŠ, SMC in SAB na ponedeljkovem srečanju izmenjali stališča do skupnega nastopa strank na majskih evropskih volitvah ter pripravili izhodišča za srečanje predsednikov strank na to temo. Predsedniki se bodo sestali do 15. februarja, saj dotlej načrtujejo tudi končno odločitev glede skupne liste. LMŠ, SMC in SAB, ki pripadajo liberalcem v evropski družini Alde, se namreč še niso uspele dogovoriti glede oblikovanja skupne liste, k pogovorom pa DeSUS ni bil povabljen. DeSUS se namerava sicer priključiti Evropski demokratski stranki, ki je ena od dveh strank, ki se povezujeta v Alde (Zavezništvo evropskih liberalcev in demokratov v Evropskem parlamentu).

Interes za sodelovanje so že izrazile vse tri stranke oziroma strankarski liderji, težji del pa je dogovor o pogojih, o kandidatih, nosilcu liste in vrstnem redu na njej. LMŠ naj bi namreč po nekaterih informacijah zahtevala prva tri mesta na listi in možnost veta na druge kandidate. Ponedeljkovo srečanje, ki naj bi bilo po neuradnih informacijah sicer konstruktivno, vendar pa naj ne bi še prineslo odgovora glede pogojev LMŠ. V tej stranki tudi ne razkrivajo, ali pri njih vztrajajo, ali so pripravljeni popuščati. Tako so vse možnosti še odprte. Generalni sekretarji v ponedeljek o tem tudi niso dajali izjav.

Predsednik SMC Miro Cerar je na pogoje LMŠ sicer pomenljivo odgovoril že pred nekaj tedni, ko je povedal, da pa je pogoj SMC za oblikovanje skupne liste strank enakopravnost v pogajalskih izhodiščih. V SAB pa se za zdaj glede zahtev LMŠ še niso izrekli. Odgovor glede skupne liste bo, kot kaže, prinesel šele sestanek predsednikov liberalnih strank oziroma se bodo o sodelovanju verjetno dokončno izrekli organi strank.

V SAB še poteka evidentiranje kandidatov za evropske volitve, v LMŠ so ga že zaključili, v SMC pa so končali prvi krog evidentiranja. O konkretnih imenih je za zdaj javno bolj malo govora, le v SMC se med najbolj možnimi kandidati omenja evropsko komisarko Violeto Bulc in nekdanjega ministra Petra Gašperšiča.

Predsednik DeSUS Karl Erjavec je o možnosti povezovanja na evropskih volitvah s strankami iz vrst evropske družine Alde dejal, da ta v četvorček ne verjame. “Ne v četvorček ne verjamem zato, ker nismo bili povabljeni, ampak bomo videli, če ne bo prišlo do dogovora potem verjetno obstaja kakšna možnost, da bi tudi Desus prišel v kakšno kombinacijo. Mi smo za te pogovore odprti.”

Zato na včerajšnjem izvršnem odboru še niso sprejeli odločitve o samostojnem nastopu na majskih volitvah v Evropski parlament, je na novinarski konferenci po seji odbora povedal Erjavec. V tem trenutku gredo njihove aktivnosti sicer v to smer, vendar pa je možnost povezovanja odprta.

Če bodo na volitve šli samostojno, bo kljub temu, da organi stranke o tem še niso odločali, Erjavec za nosilca liste predlagal sedanjega evropskega poslanca Iva Vajgla, ki je po Erjavčevih navedbah v svojem mandatu veliko postoril in upravičil tudi pričakovanja DeSUS-a.

Če bi se Vajgl odločil za sodelovanje, bi bilo po Erjavčevem mnenju prav, da bi bil nosilec liste. Glede svojega nastopa na listi pa je dejal: “Ja to je pa stvar razprave, stvar evidentiranja. Prepričan sem, da tudi z mojim imenom lahko pomagam listi za boljši rezultat. Ampak preuranjeno je karkoli ugibati v tem trenutku, ker je to je stvar postopkov stranke in potem stvar odločitve vodstva, izvršnega odbora. To bomo videli.”