(VIDEO) Na listi za vodjo CDU trije kandidati, volitve odločajo o usodi Nemčije in Evrope! – TOPNEWS.si

(VIDEO) Na listi za vodjo CDU trije kandidati, volitve odločajo o usodi Nemčije in Evrope!



(VIDEO) Na listi za vodjo CDU trije kandidati, volitve odločajo o usodi Nemčije in Evrope!

Preko 1000 delegatov konzervativne Krščansko demokratske unije (CDU) se je danes zbralo v Hamburgu. Ob koncu dneva se pričakuje, da bodo izvolili naslednika/co Angele Merkel na položaju šefa stranke. Na podlagi dosedanjih izkušenj bodo najverjetneje izvolili tudi bodočega nemškega kanclerja, ki bo de facto lider Evrope.

Odločitev ne bo odmevala le v Nemčiji, temveč v vsej Evropski uniji, atlantskem zavezništvu in širše, zaradi nemškega vpliva na mednarodni sceni.

Od ustanovitve povojne Nemčije leta 1949, nemški kancler prihaja iz vrst CDU v več kot 70 odstotkov primerov. Tako obstaja močna povezava med kanclerstvom in vodjo stranke CDU, da slednji pravijo kar “združenje, ki voli kanclerja”. Vsak CDU kancler je bil hkrati tudi šef stranke.

Kar tokratni shod CDU dela zelo zanimivega, je dejstvo, da je prvič v nekaj desetletjih nemogoče predvideti končni izid. Medtem ko so tekmovanja za liderja stranke v številnih državah podobna, pa v Nemčiji vrh stranke običajno odloča o takih stvareh za zaprtimi vrati in nato predstavi svoj izbor stranki za okroglo mizo.

Stranka tokrat ne voli le osebo, temveč tudi politično smer. Ena od vodilnih kandidatk za šefinjo stranke je Annegret Kramp-Karrenbauer, bivša državna guvernerka in trenutna generalna sekretarka CDU.

Drugi kandidat je Friedrich Merz, star nasprotnik kanclerke Merklove, ki je zapustil vodstvo stranke pred petnajstimi leti, da bi lahko nadaljeval svojo kariero v poslovnem svetu.

Kramp-Karrenbauerjeva bi po vsej verjetnosti nadaljevala s centralno smerjo kanclerke Merkel. Merz pa bi zaostril konzervativni profil CDU na vseh poljih, od migracije do fiskalne politike. Njegov cilj je prepolviti podporo skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD), ki jim je prevzela številne konzervativne glasove in jim nenazadnje odvzela 15 odstotnih točk podpore.

Tretji kandidat za naslednika Merklove je minister za zdravstvo Jens Spahn, generalno ocenjen kot premlad s svojimi 38. leti. Zanj se ne pričakuje, da bi uspel priti v drugi krog glasovanja. Tako Merz kot Span poskušata stranko usmeriti k večjemu konzervativizmu in verjetno je, da bodo Spahnovi volivci, če slednji pride v drugi krog, prešli na stran Merza.

Prihodnost Merkelove kot kanclerke je prav tako determinirana z izidom glasovanja. Čeprav je izjavila, da bi želela sodelovati z Merzem, tako, da bi bila še naprej kanclerka do konca mandata, torej do jeseni 2021, se slednje ocenjuje kot realno nemogoče.

Merklova in Merz, slednjega je Merkolova premagala v tekmi za šefa stranke pred mnogo leti, imata zapleteno skupno zgodovino. Ali bo Merc (63) želel obrzdati svoje aspiracije do naslednjih volitev in ali bo Merklova zdržala do konca mandata z njim za petami, bomo še videli.

Po nemški ustavi je težko vreči kanclerja z oblasti, težko pa si je predstavljati, da bi lahko Merklova ostala na poziciji, če bi Merz začel kampanjo, da bi se je znebil. Popolnoma jasno pa je, da bi bilo življenje Merklove lažje pod Kramp-Karrenbauerjevo, ki jo je trenutna kanclerka v začetku letošnjega leta predlagala za svojo naslednico in ji omogočila pozicijo generalne sekretarke.

Na podlagi javnomnenjskih raziskav je Kramp-Karrenbauerjeva s 40 odstotki podpore tudi favorit javnosti.

Merz, ki je v poslovnem svetu ustvaril milijone evrov, je naredil nekaj napak v svoji kampanji. Najbolj bode v oči , tista, kjer se predstavlja kot pripadnik “višjega srednjega razreda”. Njegov največji uspeh v anketah, ki merijo faktorje kot so dopadljivost in kredibilnost kandidata, je le 15 odstotna podpora.

Ne glede na javnomnenjske raziskave pa je treba povedati, da izid današnjega glasovanja še zdaleč ni jasen. Med serijo regionalnih konferenc, kjer so se trije kandidati spopadali med seboj v debatah v zvezi z aktualnimi političnimi vprašanji, je bil splošen vtis, da je Merz glavni favorit, saj sta moška kandidata izražala nezadovoljstvo z Merklovim vodenjem, še posebej v zvezi z migracijami.

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)