(VIDEO) Zakaj je Aleksander Saša Arsenovič prinesel v volilni štab granitno kocko?

V štabu Aleksandra Saše Arsenoviča so sinoči odmevale pesmi “We are the champions, Simply the best in na koncu Alleluah, kjer so najožji člani njegovega štaba in družine plesali objeti in se pozibavali v ritmu zadnje pesmi.

V politiki verjetno še ni bilo toliko zanimanja za drugi krog, kot na včerajšnjo volilno nedeljo, ko je bilo celotno dogajanje pravzaprav bolj zanimivo kot prvi krog in je bilo celo primerljivo s parlamentarnimi volitvami. Zgodil se je pravzaprav paradoks novih obrazov in naveličanost “materiala” s starimi župani ali bivšimi župani, ki so že kandidirali, pa so se iz takih ali drugačnih razlogov vrnili v župansko tekmo, kot je recimo Franc Kangler v Mariboru.

Prav gotovo je izbira Mariborčanov očitno posledica uspešne strategije novega obraza v slovenski politiki. Potem ko je v predvolilni kampanji kazalo, da bo zadovoljstvo Mariborčanov z županovanjem Fištravca lahko pripeljalo celo do Kanglerjeve zmage v neposrednem boju s Fištravcem, je vstopil v igro Aleksander Saša Arsenovič kot nov svež obraz in v stilu reka 2prišel, videl, zmagal”. Situacijo je zelo plastično opisal minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ki je eden od pomembnih podpornikov Arsenoviča in je verjetno odločilno vplival na to, da se je Arsenovič sploh odločil za kandidaturo, dejal, da bi v primeru, če bi v drugem krogu ostala samo Fištravec in Kangler, podprl Kanglerja.

Arsenovič, ki je tik pred iztekom roka za vložitev kandidature v tekmo vskočil kot novi vlečni konj in kot nekakšen “Desus ex machina”, kot je dejala ena od članic volilnega štaba, je enostavno vseskozi veljal za favorita najpomembnejših županskih volitev. Takrat so delnice župana Fištravca drastično padle, vse bolj pa je postajalo jasno, da bosta drugi krog vozila Franc Kangler in Aleksander Saša Arsenovič. Zanimivo je, da sta bila sinoči volilna štaba praktično oddaljena le nekaj metrov drug od drugega, na Gosposki ulici v Mariboru, kjer se je trlo novinarskih ekip, fotografov in gostov, družinskih članov, prijateljev in sodelavcev, ki so tako ali drugače sodelovali v kampanji enega ali drugega kandidata.

Vzdušje pri Aresnoviču je bilo pravzaprav od vsega začetka zmagovito, čeprav še ni bilo nobenih rezultatov z volišč oziroma volilnih komisij, je bila večina prisotnih prepričana v gladko zmago, vendar previdna v izjavah. Vse skupaj se je kasneje spremenilo v nekakšen happening z odpiranjem šampanjca, rezanjem torte, na kateri je bila številka 1, kar vendarle daje slutiti, da je bil štab pripravljen na zmago, in da drugega scenarija praktično niso imeli, če bi slučajno prišlo do preobrata.

Tako je poleg ministra za gospodarstvo in ekipe SMC-ja ali bolje, kar ekipe Zdravka Počivalška, ki si je očitno z Magno dvignil delnice v Mariboru, v štabu bilo videti vse člane najožjega štab Aleksandra Šaša Arsenoviča, prišel je celo legenda alpskega smučanja in prav gotovo tudi legenda Maribora, Tone Vogrinec. Ko sem vprašal glede na bližino, kdaj bo prišlo do srečanja zmagovalca in poraženca volitev Saše Arsenoviča in Franca Kanglerja, so me kar nekoliko z začudenjem pogledali v Štabu Arsenoviča, češ, da se spodobi, da pride poraženec čestitat zmagovalcu in res, Franc Kangler se je nekaj po 21 uri sprehodil nekaj metrov do štaba Arsenoviča in mu čestital za zmago in priznal poraz. Srečanje vsaj po naši oceni ni bilo preveč pristno, pač v skladu s čustvi, ki so prevevali enega ali drugega.

V nekem trenutku je Arsenovič vzel mikrofon in zbranim pokazal granitno kocko. “Dobil sem darilo, ki ga pa razumem tako, da smo z našim skupnim delom dokazali, da se da tudi na urbani in strokoven način priti do vajeti in ne bomo jih spustili iz rok”

Na koncu je v štab Saše Arsenoviča prišel še Marjan Podobnik z ekipo, v kateri je bila Marija Ribič in prav tako čestital Arsenoviču za zmago.