Analiza Deutche Welle: EU pred evropskimi parlamentarnimi volitvami

Viktor Orban

Jimmie Akesson, Marie Le Pen, Matteo Salvini 123

Pred evropskimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo prihodnjega maja, starih gotovosti ni več, vse močnejša je krepitev populističnih desnih strank, ki bi lahko v Evropskem parlamentu oblikovale novo, močno poslansko skupino, konservativci doživljajo osip, liberalci pa se zanašajo na francoskega predsednika Emmanuela Macrona, piše Deutche Welle (DW).

Sestava Evropskega parlamenta, ki je že danes z osmimi poslanskimi skupinami izrazito barvita, bo po evropskih volitvah maja 2019 postala še barvitejša. DW ocenjuje, da se bodo v mnogih delih Evrope okrepile populistične stranke, medtem ko bodo tradicionalno nacionalne in konservativne stranke slabele.

Trenutno je Evropska ljudska stranka (EPP) v Evropskem parlamentu najmočnejša politična sila, ki ima 218 od skupno od 751 poslancev. Tu bi lahko prišlo do spremembe, ker ima omenjena poslanska skupina vse več težav z 12-imi poslanci madžarske vladajoče stranke Fidesz.

DW ugotavlja, da je (potem ko je Evropski parlament, s 100 glasovi poslancev Evropske ljudske stranke, katerih del so tudi nemški krščanski demokrati, zahteval, da se proti Madžarski začne kaznovalni postopek zaradi deficita na področju pravne države) začelo škripati v tej poslanski skupini.

Vodja poslanske skupine EPP Manfred Weber, ki prihaja iz bavarske Krščansko-socialne unije (CSU), namerava postati po zaključku evropskih volitvah postati šef Evropske komisije. Glasoval je za začetek postopka proti Madžarski, četudi so njegovi štirje bavarski kolegi temu nasprotovali. Weber se doslej še ni javno opredelil, ali podpira predlog, da se nacionalistični Fidesz izključi iz te konservativne družine evropskih strank. Na vprašanje Deutsche Welle, ali Fidez še vedno spada v EPP, se je Weber izognil odgovoru.

Steve Bannon in Marie Le Pen

Alexander Gauland, Geert Wilders, Heinz-Christian Strache

“V preteklih letih je bil madžarski parlament vedno pripravljen na kompromis. Sedaj to ni več tako. Zato potrebujemo dialog in to dialog na novi podlagi,” ocenjuje Weber.

Najprej želi počakati na rezultate dialoga oziroma postopka proti Madžarski na Evropskem svetu, DW pa spomni, da se to lahko zavleče v čas po volitvah.

Stranka madžarskega premiera Viktorja Orbana ni niti najmanj izolirana v Evropskem parlamentu, saj je veliko krščanskih demokratov iz Španije, Avstrije, Italije glasovalo proti postopku sankcioniranja Madžarske. Za zdaj Orban ponavlja, da njegova stranka pripada EPP, s čemer je zavrnil poziv britanskega poslanca Nigela Faragea, naj ustanovi posebno poslansko skupino.

“DW” opozaja, da Farage v naslednjem sklicu evropskega parlamenta ne bo imel besede, saj tam ne bo več Britancev.

“Gospod Farage je največji govornik v Evropskem parlamentu. Poslušati njegove govore je pravi intelektualni užitek. Ne bomo sledili njegovemu pozivu, ker pripadamo EPP”, je dejal Orban.

Desničarji Avstrijske svobodnjaške stranke (FPÖ) poskušajo pridobiti Orbana in mu ponujajo sodelovanje v novi poslanski skupini. Prvak FPÖ in avstrijski vicekancler Heinz-Christian Strache nameravata skupaj s somišljeniki zbrati novo večino v Evropskem parlamentu. V tej skupini bi bili zbrani francoski desničarji Marine Le Pen, nemška Alternativa za Nemčijo, Švedski demokrati in nizozemska Stranka za svobodo Geerta Wildersa in morda se jim bo pridružila tudi vladajoča italijanska Lega Mattea Salvinija.

Manfred Weber

Viktor Orban želi končati francosko-nemško vladavino Evropske unije

DW meni, da bi desničarska poslanska skupina lahko bila relativno velika, morda celo druga največja in bi tako izrinila socialdemokratske in klasične konservativne sile.

Deutsche Welle ugotavlja, da številne populistične stranke razmišljajo o sodelovanju z novim možganskim trustom – Gibanjem Stevea Bannona, ki ga je iniciral v Bruslju z namenom, da bi desničarji dosegli čim boljši izid na prihodnjih volitvah. Bannon, nekdanji svetovalec ameriškega predsednika Donalda Trumpa, od katerega se je poslovil s težkimi besedami, pa zdaj želi združiti desnico v Evropi.

DW ocenjuje, da kljub temu, da Evropski ljudski stranki grozi osip, zgoditi pa bi se moral pravi čudež, če konservativci ne bi ostali najmočnejša skupina. Najmočnejša skupina bo najverjetneje dala šefa Evropske komisije, v kar pa vodja poslanske skupine Evropske ljudske stranke Manfred Weber srčno upa.

Tudi v levo-liberalnem taboru se stvari spreminjajo. Zagovorniki EU igrajo na karto francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki bi moral, tako kot v predsedniški akciji, prinesti svež veter v evropsko predvolilno debato.

Emmanuel Macron se je z vodjo Liberalne fronte (ALDE) Guyem Verhofstastom dogovoril za oblikovanje velike liberalne poslanske skupine. V tem trenutku sicer še ni jasno, koliko poslancev lahko Macronovo gibanje Naprej republika pošlje v Evropski parlament. Trenutno so liberalci z 68-imi poslanci četrta politična sila v Evropskem parlamentu, lahko pa bi postali odločilen jeziček na tehtnici.