Policija Evropske unije bo na hrvaški meji
S tem naslovom je Večernji list objavil članek o načrtih vodje Evropske komisije Jeana Claudea Junckerja v zvezi z evropskimi policijskimi silami do leta 2020.
V nadaljevanju Večernji piše, da ima trenutno vsaka država članica EU svojo obmejno policijo, evropski predpisi pa omogočajo, da se lahko največ 1500 nacionalnih mejnih policistov napoti na skupno evropsko nalogo.
Spomladi leta 2020, ko bo Hrvaška predsedovala Svetu Evropske unije, bi se lahko pojavila na hrvaških mejah pomembna novost – evropski mejni policisti, ki bodo varovali hrvaške meje, ki so hkrati tudi zunanje meje Evropske unije.
Ravno takšna idejo, vzpostavitev evropskega mejnega nadzora z 10.000 oboroženimi pripadniki, pripravljenimi na razporeditev na zunanjih mejah in s pooblastilom za delovanje v tretjih državah zunaj EU, če te države to dopustijo (gre za države, kot so Srbija, Črna gora ter Bosna in Hercegovina), namerava predstaviti predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker v jutrišnjem govoru o položaju Unije pred Evropskim parlamentom v Strasbourgu. Na podlagi neuradnih informacij iz Bruslja, si Juncker prizadeva, da bi bile evropske policijske sile pripravljene za delo v letu 2020.
Povečana pooblastila
Trenutno ne obstajajo evropske mejne policijske sile, vsaka država članica ima svoje mejne policiste, evropski predpisi pa dovoljujejo mobilizacijo do največ 1500 nacionalnih policistov, ki se jih lahko napoti na neko skupno, evropsko nalogo. Načrt pa je, da bi v prihodnosti obstajala evropska obmejna policija z 10.000 ljudmi, ki bi imela večje pristojnosti, njeno razporejanje pa bi bilo veliko hitrejše in pogosteje. Novi evropski obmejni policisti bi imeli pristojnost preprečevati nezakonite prehodov migrantov iz ene države članice EU v drugo in vračati zavrnjene prosilce za azil v države zunaj EU, iz katerih so prišli.
Tradicionalno so države članice skeptična do te ideje, saj varovanje svojih meja vidijo kot pomemben del svoje suverenosti in doslej niso bile preveč naklonjene ideji, da bi varovanje meje prenesle na raven EU. Prav tako pa naj ne bi želele ustvariti možnosti, da bi lahko v nekaterih primerih morda celo proti volji nacionalnih vlad, prišli na mejo nekakšni evropski policisti, torej tujci.
Toda migrantska kriza je sčasoma spremenila tradicionalno previden odnos držav članic do ideje evropske mejne straže, meni neimenovani diplomatski poznavalec iz EU.
Za Hrvaško je prav tako pomembno, da bi Evropska agencija za meje in obalna straža (Frontex) pridobili takšna pooblastila, da bi lahko delovali zunaj ozemlja EU, torej z druge strani zunanjih mej, kot na primer v Bosni in Srbiji, ko se zberejo migranti, katerim je treba onemogočiti množično nezakonito prečkanje meje v Hrvaško in naprej v EU. Junckerjev predlog, o katerem se je treba še najprej dogovoriti, in katerega mora potrditi Svet EU in Evropski parlament, bi lahko šel v to smer.
Novo strukturo evropske mejne straže bi morali uradno predstavili prihodnji teden na zasedanju na Dunaju, nakar bo sledila razprava o predlogu za spremembo obstoječe zakonodaje, s čimer bi povečali število policistov s 1.500 na 10.000. Če bo predlog sprejet, se bo povečalo število policistov, s katerimi bo vsaka država sodelovala pri delu Evropske mejne straže. Trenutno Hrvaška sodeluje s 65 pripadniki mejne policije. Evropska mejne policijske sile sedaj delujejo tako, da v petih dneh dajo na voljo policiste agenciji Frontex, potem ko izvršni direktor Frontexa in država članica EU, ki zaprosi za pomoč, uskladita operativni načrt. Kar zadeva tretje države, ki niso članice EU, je Frontex z njimi sklepal posebne sporazume, da bi jim lahko pomagal zmanjšati pritisk na zunanjih mejah Evropske unije. Tako sta Albanija in Makedonija že parafirali osnutek sporazuma o operativnem sodelovanju z agencijo Frontex, osnutek sporazuma s Črno goro je dogovorjen na tehnični ravni, s Srbijo ter Bosno in Hercegovino pa so pogajanja v teku.
Hrvaška ni zaprosila za pomoč evropskih policijskih sil za zaščito svojih meja in po vsem sodeč tega ne namerava storiti, saj sama uspešno rešuje morebitne probleme na meji, meni minister za notranje zadeve Davor Božinović. V zvezi z reševanjem problema migrantov pa Avstrija želi, da se pri nadzoru meja policiji pridruži tudi Evropska vojska. To je podprla z dejstvom, da Hrvaška potrebuje 6500 mejnih policistov, da črpa evropski denar za opremo mejne policije, tako ji bo do konca letošnjega leta dostavljeno 60 terenskih vozil, 60 termovizijskih ročnih kamer, na meji z Bosno in Hercegovino ter Črno goro pa bodo postavili stacionarne kamere. Delo hrvaške policije je pred kratkim pohvalila tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je dejala, da je “delovanje hrvaške policije na zunanjih mejah Evropske unije dokaz, da je Hrvaška napredovala, in da izvrstno opravlja svoje delo pri varovanju zunanjih meja”, zaključi Večernji list.
