Bloomberg o novi vladi M. Šarca, nekdanji premierki A. Bratuškovi in bivšem guvernerju B. Jazbecu ter možnih naslednikih – Kritično o nameri Slovenije, ki naj bi s posebnim zakonom lastnikom podrejenih obveznic vračala odškodnino
Bloomberg v daljšem članku pod naslovom : “Želijo svoj denar nazaj: Mali delničarji zavračajo reševanje bank s strani EU v letu 2013, izpodbijajo ga tisti, ki so bili prisiljeni prenašati izgube na svoja gospodarstva,” objavlja kritični zapis treh avtorjev Jasmine Kuzmanović, Gordane Filipović in Jana Randow, ob pomoči pomoči Carolynn Look, Piotra Skolimowskega in Dirka Gojnya, v katerem kritizirajo namero Slovenije, ki naj bi s posebnim zakonom vračala odškodnino malim delničarjem – lastnikom podrejenih obveznic, ki so v sanaciji bank ostali brez približno 580 milijonov evrov.
Zdaj nekateri mali delničarji želijo nazaj svoj denar začenjajo svoj zapis trije avtorji. Naj spomnimo, da smo na Topnews 29. januarja letos ekskluzivno objavili seznam težak 400 milijonov evrov, iz katerega je razvidno, da so določeni posamezniki plačali tudi po 3 milijone evrov za nakup podrejenih obveznic.”Gre za seznam, ki je bil pred sanacijo bank težak preko 400 milijonov evrov, medtem ko za 180 milijonov evrov bančnih obveznic, ki so kotirale v tujini in za katere sploh ni znano, kdo so bili dejanski lastniki, in od kod jim denar. Neuradno gre pri slednjih za vplivno skupino izbrancev, ki so imeli denar, in so ga s pomočjo zvez diskretno plasirali v tujino, zdaj pa delajo vse, da ne bi kdo začel brskati po tej zgodbi, ” smo takrat zapisali ob objavi seznama.
Toda vrnimo se k Bloombergu, ki ugotavlja, da so pritožbe malih delničarjev do zdaj imele omejen uspeh. Pretres na centralni banki (ki jo je predčasno zapustil nekdanji guverner Boštjan Jazbec) in odločitev ustavnega sodišča pa kažeta, da je zadeva še daleč od zaključka. Investitorji si prizadevajo za zakon, ki bi jim omogočil povrnitev izgub, to pa drobno balkansko državo postavlja v kolizijo z Evropsko unijo in Evropsko centralno banko, so kritični avtorji zapisa.
Banka Slovenije
“Sprejem takšnega zakona bi pomenil odprtje Pandorine skrinjice,” je dejala Otilia Dhand, višja podpredsednica za srednjo in vzhodno Evropo za Bruseljsko Teneo Intelligence. “V vsaki državi, ki je izvedla izplačilo, bi obstajala nevarnost nacionalnih pregledov.”
Slovenija je pridobila dovoljenje evropskih organov za reševanje svojih največjih bank v višini 3,2 milijarde evrov tako, da se je strinjala, da bodo tako vlagatelji kot tudi davkoplačevalci, občutili bolečino. Reševanje bank, ki se je približalo koncu krize državnega dolga evroobmočja, je pomagalo alpskemu narodu dveh milijonov ljudi izogniti se mednarodnemu programu reševanja kot v Grčiji.
Kristjan Verbič, ki je vodil Slovensko združenje delničarjev in predstavljal investitorje, ki so jih prizadele izgube, je bil javni obrazec kampanje za povračilo stroškov. Navaja odločitev Ustavnega sodišča, ki je ugotovila, da kljub temu, da reševanje ni bilo nezakonito, obstoječi zakon ni šel dovolj daleč, da bi zaščitil vlagatelje. Prav tako opozarja na rešitve v Španiji, na Portugalskem in v Italiji, kjer so bili mali delničarji v nekaterih primerih upravičeni do povračila stroškov.
“Slovenija je edinstvena v popolnem pomanjkanju razprave o odškodnini,” je dejal Verbič v odgovoru na vprašanja po elektronski pošti, v katerem je navedel študijo iz junija v Evropskem parlamentu.
Boštjan Jazbec, ki je vodil centralno banko v času pomoči bankam in se umaknil maja, je bil tarča kritik. Vprašanja v zvezi z reševanjem so pripeljale do policijske preiskave, vključno s preiskavo leta 2016 na njegovem uradu, ki sta ga Banka Slovenije in ECB obsodili kot kršitev neodvisnosti centralne banke. Slovenska policija je zavrnila komentiranje preiskave, pri čemer je navedla zakone o zasebnosti.
Jazbec je zagovarjal ukrepe centralne banke in posledično odločitev o naložitvi izgub na imetnike nižjih obveznic. Stresni test, ki ga je v naslednjem letu opravil ECB, je v dveh institucijah še vedno ugotovil manjše kapitalske primanjkljaje, kar kaže, da on in njegovi kolegi niso bili preveč strogi, je dejal.
Kako bo spor napredoval, bo odvisno od naslednje vlade. Po aprilskih volitvah je bil za predsednika vlade izvoljen politični outsider-komik, ki se je prelevil v župana, Marjan Šarec, ki združuje manjšinsko upravo. Njegova vlada se bo v četrtek sestala po potrditvi v parlamentu.
Marjan Šarec, predsednik vlade
Ena izmed njegovih prvih nalog bo izbira zamenjave za Jazbeca. Vlada mora začeti tudi prodajo največje slovenske banke Nova Ljubljanska banka, potem ko je njen predhodnik zamudil rok, določen kot del finančnega reševanja.
Slovenija, ki se nahaja med Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško je v preteklosti težko razkrila povezave med politiko in gospodarstvom. Medtem ko je bila Slovenija prva bivša jugoslovanska republika, ki se je pridružila EU in kasneje prevzela evro, se je vrnila k reformam, vključno s prodajo državnih podjetij.
Leta slabega upravljanja in političnega vpliva so prizadela tudi banke. Leta 2013 se je Alenka Bratušek, takrat premierka, obrnila na davkoplačevalce za pomoč, potem ko so naraščajoča posojila privedla na rob kolapsa. Jazbečeva centralna banka je izračunala pomanjkanje kapitala v poročilu, ki ga je revidiral Deloitte in odobrila Evropska komisija.
“Vse, kar smo kot vlada storili leta 2013 med bančnim reševanjem, je bilo primerno,” je dejala Bratuškova v telefonskem intervjuju.
Boštjan Jazbec
Sedaj bi bil lahko pretres v centralni banki v korist tistim, ki so jih prizadele izgube. Jazbečeva zamenjava, guverner Primož Dolenc, je bil nekdanji direktor zakladniškega oddelka in vodja tveganja v Abanki DD, posojilodajalec, katerega odpisani dolg je v središču prizadevanj vlagateljev za povrnitev izgube. Njegova št. 2, viceguvernerka Irena Vodopivec, je bila v Abanki v nadzornem svetu.
Po odhodu Jazbeca je bila funkcija guvernerja nezasedena, vodjem poslovnega razvoja in nadzora pa je bilo skupaj z njegovo tiskovno predstavnico in pravnim svetovalcem dovoljeno oditi, so povedali ljudje, ki poznajo zadevo in so prosili za anonimnost, ko se razpravlja o zasebnih zadevah.
“Končni cilj je, da investitorji dobijo svoj denar nazaj, centralna banka pa se lahko pretvarja, da ni seznanjena s podrobnostmi pomoči”, je dejal Jazbec, ki se je preselil na delo v Enotni odbor EU za reševanje. Takšen izid “bi pomenil precedens za izpodbijanje vseh nadzornih odločitev naknadno,” je dejal.
Banka Slovenije je dejala, da glede tega ne more komentirati “zaradi zakonskih zahtev za varovanje zaposlenih in njihovih osebnih podatkov.”
“Ob tem je Banka Slovenije v procesu reevaluacije različnih ukrepov, ki bi povečali njeno učinkovitost in institucionalno učinkovitost,” sporočila v odgovoru na vprašanja po e-pošti: “Prav tako smo dosegli sporazumne dogovore z vsemi zaposlenimi, ki so že bili prizadeti.”
Ustavno sodišče v Sloveniji je prav tako pretehtalo. Oktobra 2016 je Ustavno sodišče zakonodajalcem podelilo šest mesecev za spremembo zakona o bankah, da bi bolje zaščitili vlagatelje.
Ta rok je prišel in odšel, predlog zakona, ki ga je predlagalo ministrstvo za finance pa ni uspel napredovati v parlamentu novembra lani. V elektronski pošti je ministrstvo dejalo, da upa, da bodo “nadaljnje aktivnosti za sprejem zakona potekale takoj po ustanovitvi nove vlade”.
Ocena ECB osnutka zakona oktobra lani je pokazala, da bi lahko bil v nasprotju s pravili EU, vključno z zakonom, s katerim bi Evropska centralna banka presodila pristojnost nacionalnih sodišč.
Slovenska centralna banka je dejala, da nima podatkov o tem, ali bo vlada predlagala isti osnutek zakona, vendar je imela pripombe na predlog zakona “in pričakujemo, da bomo lahko razpravljali o tem z ustreznimi organi.” Dejala je, da osnutek ne daje vlagateljem “avtomatične pravice” do odškodnine.
Osnutek zakonodaje vključuje nekatere ukrepe, ki bi lahko bili v nasprotju z normami neodvisnosti centralne banke, in ki bi lahko napačno koristili špekulativnim vlagateljem, je dejal Igor Masten, profesor ekonomije na Univerzi v Ljubljani.
“Celovitost celotnega evrosistema je tukaj ogrožena”, je v odgovor na to zgodbo tvitnil Panicos Demetriades, nekdanji član Sveta ECB, ki je objavil knjigo o lastnih izkušnjah kot vodja ciprske centralne banke. “To ni samo Slovenija.”
watermarked_IMG_0001.1Very bad idea. Executives whose banks have failed aren’t fit and proper to sit on commercial bank boards. How come they are fit to be on the central bank’s board? The integrity of the entire eurosystem is at stake here. It’s not just Slovenia, what’s @ecb saying?
— Panicos Demetriades (@pdemetriades) September 10, 2018
watermarked_IMG_0001.2
watermarked_IMG_0001.3
watermarked_IMG_0001.4
watermarked_IMG_0001.5
watermarked_IMG_0001.6
watermarked_IMG_0001.7
watermarked_IMG_0001.8
watermarked_IMG_0001.9
watermarked_IMG_0001.10
watermarked_IMG_0001.11
watermarked_IMG_0001.12
watermarked_IMG_0001.13
watermarked_IMG_0001.14
watermarked_IMG_0001.15
watermarked_IMG_0001.16
watermarked_IMG_0001.17
watermarked_IMG_0001.18
watermarked_IMG_0001.19
watermarked_IMG_0001.20
watermarked_IMG_0001.21
watermarked_IMG_0001.22
