(VIDEO) Peter Vrisk: “Nova politična struktura bo morala dojeti, da je potrebna pomoč, Če želimo naseljeno podeželje in razvijati turizem” – “Ko bodo vasi zapuščene, potem nikogar več ne bomo dobili nazaj”

Na sejmu Agra v Gornji Radgoni je bil včeraj osrednji zadružni dogodek sejma Dan slovenskih zadružnikov, kjer so zaslužnim zadružnicam in zadružnikom podelili priznanja Zadružne zveze Slovenije. Svečana podelitev priznanj pa je bila priložnost za prevetritev razmer v slovenskem kmetijstvu, ki ga je strnil Peter Vrisk tudi za naš portal Topnews in televizijo Top TV.

Na sejmu Agra se vsako leto predstavlja celoten zadružni poslovni sistem Zadružna zveza, Deželna Banka, Kmečki glas in Semenarna. Prestavlja pa se tudi veliko število zadrug po drugih halah.

“Sicer pa danes imamo podelitev priznanj Zadružne zveze Slovenije. To je že dolgoletna tradicija. Sreda je ta naš zadružni dan, to je dan, ko je tudi največ obiska, največ ljudi pride na sejem in ta priznanja našim kmetom veliko pomenijo. To so priznanja, eno so tista standardna klasična priznanja, potem so priznanja za življenjsko delo in pa zadrugam podeljujemo priznanja ob visokih jubilejih, ki jih praznujejo naše zadruge in to ljudem veliko pomeni. Glejte, v vsem tem, kar delamo, je prav, da se spomnimo tistih, ki zvesto delajo za širši interes kmetijstva in podeželja. In jim lahko rečemo tudi hvala enkrat na leto,” je povedal predsednik Zadružne zveze Peter Vrisk.

Na vprašanje kako ocenjuje novo kmetijsko politiko tudi v luči sprememb v državnem vrhu, kjer prav danes poteka zadnja seja Cerarjeve vlade, ki jo prevzema Marjan Šarec.

“Ja, zdaj bomo videli. Nove volitve so bile, nova vlada je v oblikovanju, jaz upam, da se bo ta vlada čim prej postavila. Malo nas mogoče skrbi, ker je veliko število manjših strank, ker vemo, da če je več manjših strank, je seveda tudi več različnih pogledov. Ampak, kar se tiče zadružnega pogleda, mi želimo konstruktivno sodelovati kdorkoli že bo na kateremkoli mestu. Bomo šli nasproti, bomo pomagali, tisto kar je v naši moči. Želimo, da kdorkoli bo ali v kmetijstvu, gospodarstvu ali pa predsednik vlade, kjerkoli, da tudi razume to našo problematiko. Mislim, da smo mi v teh letih dosegli nek primeren nivo razvoja v okviru zadrug in tudi kmetijstva. Zdaj pa je pred nami nova finančna perspektiva in tu se moramo sedaj krepko izpogajati. Seveda, sedaj nekaj so pogajanja do Bruslja, ampak sedaj EU daje kar velik poudarek, da bo lahko sama država članica precej odločala o tem, koliko denarja nameni za kmetijstvo. Glede na to, da so v Sloveniji male kmetije hribovske kmetije, bi bilo prav, da ta nova politična struktura nekako dojame to, da je potrebna pomoč, da se ohranja (kmetijstvo), da se ne sme nič zmanjševati, če hočemo naseljeno podeželje, in če hočemo razvijati turizem. Turizem se zadnja leta izjemno razvija, to ni stvar samo nekaj kmetov, ampak to je stvar celotne družbe. Tudi turist, ki pride, gre na kmečki turizem, gre v Ljubljano, gre ne vem kam vse, kupi marsikaj in to je korist celotne družbe. Ampak država je lepa in učinkovita, če je poseljena in obdelana. Če bodo prazne vasi, zaraščeno podeželje, potem interesa turizma ne bo. Zato je zdaj ravno ta čas, veste jaz opozarjam na to, to so nepovratni procesi. Ko bodo vasi zapuščene, potem nikogar več ne boš dobil nazaj. Sedaj smo ravno v tem in pa mladi ljudje se sedaj recimo preračunajo. Mladi človek na kmetiji si izračuna, ali se nekaj splača ali pa ne splača. Če smo v naši generaciji prevzemali kmetije iz ljubezni do kmetije v odnosu do staršev in tako naprej je sedaj malo drugače in zato bi morala ta politika to dojeti in res poskrbeti, da se denar za kmetijstvo ne bi zmanjševal.”

Glede promocije slovenske hrane, kakšen je pomen promocije slovenske hrane, ali se vam zdi, da je dovolj narejenega na tem področju?

“Ja promocija je pa sigurno ključna stvar. V tem globalnem svetu država ne more preprečevati uvoza hrane od koderkoli, lahko predpiše samo neke kvalitetne kriterije in parametre. Ravno te dni je bilo kar nekaj posvetov tukaj na temo promocije. Moram reči, da je ta ekipa na ministrstvu pripravila dober program, rezultati tega promocijskega obdobja so dobri. Vidimo, da smo mi že sedaj nekako uspeli za 10 odstotkov dvigniti ceno hrane, ki je slovenska. Želeli bi, da pridemo mogoče nekje na 20 odstotkov. Seveda pa je tu potrebno vlagati kar precej denarja in pa vsi moramo na tem delovati. Vidimo, da so trgovci ta naša prizadevanja sprejeli in je velikega pomena. Torej danes vsi trgovci, tudi tisti iz tujine poudarjajo slovensko. To je velik napredek, ne. Saj včasih se kdo malo zgraža, kaj pa sedaj Lidl, pa Hoffer, poudarjata slovensko. Havla Bogu, da tudi oni poudarjajo slovensko, saj s tem delajo reklamo za slovenskega kmeta. To je pozitivno. Mi tudi kot Zadružna zveza sodelujemo z vsemi temi velikimi trgovskimi sistemi, se pogajamo, kadar je to potrebno. Moram reči, da čutimo nek korekten odnos tudi tujih trgovcev”.

Na našo ugotovitev, da Slovenija ni samooskrbna, in da verjetno tudi v prihodnosti ne bo, in kakšno je tu razmerje in kakšno razmerje bi si želeli, Peter Vrisk odgovarja:

“Ja, marsikaj slišimo o tej samooskrbi ali je ali je ni. Na kar nekaterih področjih, goveje meso, mleko, perutninsko meso, jajca in tako naprej, kar na mnogih področjih smo samooskrbni ali tudi več kot samooskrbni. Problem je pa na prašičereji, tu ravno te dni podpisujemo en sporazum v vsej verigi, kmetijska zadruga, Kmetijska zbornica, Gospodarska zbornica, da bi dosegli povečanje proizvodnje in prodaje in pa tudi mogoče dvig cene slovenskega prašičjega mesa. Zelenjava je tisto področje, kje bi lahko še marsikaj postorili. Zdaj pri zelenjavi je treba vedeti to, da eno je ta statistični podatek, kaj se trži, drugo je pa tisto, kaj si sami pridelamo. V zadnjih letih je proizvodnja zelenjave za domačo uporabo izjemno narasla. Tako, da te številke, ki govorijo ne vem 30 do 40 odstotkov, po moje ne držijo. Po moje se Slovenci v bistveno večjem deležu oskrbujemo, ampak tisto, kar človek sam pridela na vrtu ali pa na njivi, se ne evidentira. Tako, da ta miselnost, torej sedaj je tudi za mestne gospe nekako popularno, da imajo nek vrtiček, pa si pridelajo svojo zelenjavo. To se mi zdi pomembno, da smo v teh letih dosegli percepcijo kmetijstva, podeželja, dokaj pozitivnega, dobrega, da se ljudje zavedajo pomena zdrave hrane. Zdrava hrana pomni dobro počutje, pomeni zdravje in na koncu koncev so tudi manjše obremenitve državne zdravstvene blagajne. In če bi se država tega še bolj zavedala, bi mogoče še več vložila v to promocijo. Se pa to spreminja, vidimo danes v medijih, da ima vsaka druga oddaja nekaj o hrani, nekaj kuhajo, kvaliteta hrane, potem te oddaje o zdravju, kaj je zdravo, kaj je manj zdravo. Tu se mi zdi, da je to izjemnega pomena in tu bi lahko rekli, da gre v smeri bolj zdrave družbe, bolj kvalitetnega načina življenja in pa seveda bolezen stane. Ko je človek bolan, potem veste, da ne more delati, je to velik strošek za državo in tu mislim, da je interes kmeta, širše družbe, vseh nas, da kaj več postorimo.”