Kako slovenska vojska obnavlja svoj vozni park? Tako, da bi vozila preplačala po uradnih podatkih za več kot četrtino, torej 7 milijonov evrov, po neuradnih podatkih, pa kar za tretjino, oziroma 10 milijonov evrov.

Medtem ko dnevno prebiramo poročila, da je slovenska vojska podhranjena na vseh točkah, predvsem na finančnem področju, pa se v SV očitno razmetava pri nabavi več sto vojaških terenskih vozil, in specialnih vozil za potrebe ministrstva za obrambo in uprave za zaščito in reševanje. Po dostopnih podatkih je namreč razlika v ceni, ki so jo za nabavo skupaj cca 210 vozil namenili, nekaj manj kot 7 milijonov evrov, po insajderskih podatkih pa bodo terenska vozila preplačana kar za dobrih 10 milijonov evrov. Od kod razlika in kdo je dobitnik v srečni kombinaciji pa v nadaljevanju članka.

V prihodnjih mesecih, po vsej verjetnosti, ko bo konstituirana nova vlada, bo namreč odločeno, kdo je imel prav v reviziji postopka za nabavo vozil, kjer so ponudbo izbranega ponudnika avstrijskega Franz Achleitner GmbhH razveljavili, saj je bila izbrana ponudba kar za 7 milijonov držaja od neizbranega slovenskega ponudnika AC Cosmos, ki bi vozila dobavil za nekaj več kot 19 milijonov evrov, medtem ko je izbrani ponudnik dal nekaj manj kot 7 milijonov evrov višjo ponudbo, in sicer natančno za 25,9 milijona evrov. Glede na sprejeto revizijo postopka nabave bi lahko pričakovali nov razpis ob novem vodstvu obrambnega ministrstva in novi vladi, saj bi sicer bila narejena velika škoda, ne samo za ministrstvo za obrambo, ampak tudi za davkoplačevalce.

Na obrambnem ministrstvu je namreč v začetku leta potekalo odpiranje ponudb za nabavo več sto vojaških terenskih vozil in specialnih vozil za potrebe ministrstva za obrambo in uprave za zaščito in reševanje. Vojska in reševalne enote naj bi tako obnovile vsaj del svojega voznega parka.

Iz razpisne dokumentacije za sklenitev okvirnega sporazuma, ki je bila objavljena 21. februarja letos, je razvidno, da ministrstvo kupuje 210 vojaških terenskih vozil z osnovno opremo, 60 vozil z dodatno opremo in 30 specialnih terenskih civilnih vozil s priključki za vojaške namene. Nabavlja tudi 36 srednjih in 75 manjših specialnih kombiniranih vozil in 42 intervencijskih terenskih vozil, tako imenovanih “pick up” vozil. Od slednjih jih bo 18 namenjenih državni enoti za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, 24 pa gorskim reševalcem.

Kot je še navedeno v razpisni dokumentaciji, ki vsebuje natančno opredelitev želenih vozil in obrazce za naročnika, se bo informativna vrednost okvirnega sporazuma določila okvirno ter prilagodila dejanskim potrebam in razpoložljivim finančnim sredstvom naročnika. Iz razpisne dokumentacije za sklenitev okvirnega sporazuma, ki je bila objavljena 21. februarja, je razvidno, da ministrstvo kupuje 210 vojaških terenskih vozil z osnovno opremo, 60 vozil z dodatno opremo in 30 specialnih terenskih civilnih vozil s priključki za vojaške namene.

Do tu, vse lepo in prav. Problem nastane, ko je na razpisu zmagal že kar “hišni dobavitelj”, avstrijska firma Franz Achleitner GmbhH, ki bi vozila dobavila za nekaj manj kot 26 milijonov evrov. Avstrijski ponudnik je namreč vojski že dobavil 91 Toyot, za katere je ministrstvo plačalo 6,9 milijona evrov avstrijskemu dobavitelju in predelovalcu vozil. Na odpiranju ponudb na razpisu, kjer sta se prijavila ponudnika avstrijskega Franz Achleitner GmbhH in AC Cosmos, je bilo prisotno tudi slovensko podjetje Movo d.o.o., za katerega pa ni jasno kakšno vlogo naj bi imelo pri celotnem poslu. Ali je omenjeno majhno slovensko podjetje Movo d.o.o., ki ima stalni naslov v Selnici ob Dravi, registrirano za trgovino z drugimi motornimi vozili, viličarji in tovornimi vozili morda posrednik pri poslu? Ustanovitelja omenjenega podjetja sta namreč Meglič Darja in Meglič Matjaž, ki sta tudi zakonita zastopnika oziroma prokurista.

Vendar pa so se pri nakupih pojavile težave. V javnosti je tri dni pred volitvami zaokrožila anonimka nekega “razočaranega” vojaka, ki je zapisal, da je bil avstrijski ponudnik izbran vnaprej, in da avtomobil ne ustreza zahtevam z razpisa, ter da so to rešili s ponareditvijo homologacije. Na razpis, na katerem so bile izbrane Toyote, ki so jih naši vojaki prvič zapeljali pozimi, se je prijavil tudi slovenski Autocommerce, ki posla ni dobil. Po pisanju medijev, iz anonimke izhaja, da je Mercedesova sicer majhna tehnična neustreznost, posledica vnaprej izbranega ponudnika iz Avstrije. Tudi na razpis za 300 novih vozil se je prijavil slovenski AC Cosmos z Land Roverjem Discoveryjem, a njihov avto ne more voziti na kerozin, kar pa ni v skladu z dejstvi.

Kot še izhaja iz anonimke, je ravno to odločilo v prid avstrijskega ponudnika, ki je okoli sedem milijonov dražji od slovenskega, kar se je potrdilo tudi pri natančnem pregledu dokumentacije. Ob tem velja dodati, da je vlagatelj revizije glede morebitne možnosti uporabe goriva F34, torej kerozina, ki se uporablja kot letalsko gorivo za reaktivna letalske motorje v državah članicah zveze Nato, podal pojasnilo, da se lahko tako gorivo v določenih okoliščinah in pod določenimi omejitvami uporablja tudi na varianti na Land Rover Discoveryju. Vendar je po uporabi kerozina, ki zelo obremeni motor, nadaljnja uporaba vozila problematična.

AC Cosmos se je seveda na izbranega ponudnika pritožil in zahteval revizijo postopka, ki ji je ministrstvo za obrambo ugodilo. A-cosmos ponuja dobavo vojaškega terenskega vozila z osnovno opremo za 63.440 evrov, vojaškega terenskega vozila z dodatno opremo za 68.076 evrov in specializiranega terenskega civilnega vozila s priključki za vojaške namene za 61.244 evrov. Za vsa vozila nudi 48 mesecev tovarniške garancije dejanskega proizvajalca vozila in ne zgolj garancijo določene zavarovalnice ali tretjega subjekta, kot to velja za izbranega ponudnika.

Podjetje Franz Achleitner ponuja dobavo vojaškega terenskega vozila z osnovno opremo za 89.457 evrov, vojaškega terenskega vozila z dodatno opremo za 117.357 evrov in specializiranega terenskega civilnega vozila s priključki za vojaške namene za 83.848 evrov. Za vsa vozila ponuja 48 mesecev garancije, vendar ne gre za tovarniško garancijo, ampak za zavarovalniško garancijo. Na obrambnem ministrstvu so torej pri izbiri spregledali, da podjetje AC ponuja bistveno nižjo ceno od izbranega ponudnika, in sicer, kot smo omenjali skupna opremljena vrednost ponudbe je 19.2 mio evrov, medtem ko podjetje B, torej avstrijski ponudnik, prodaja avtomobile za 6,7 mio držaji ceni.

Poleg garancije za vozila, uporabe goriva, se pojavlja še problem pri nosilnosti in skupni masi vozila, kjer je bilo v zvezi s ponudbo Franz Achleitner GmbH v več medijih zaslediti pojasnilo naročnika, da naj bi ustreznost njihovih vozil ponudbo preveril tudi TÜV . Pri tem pa TÜV ne proizvaja vozil in torej ni proizvajalec vozila, sploh pa ne konkretne ponudbe. Ponudnik bi moral za vse posege v vozilo pridobiti soglasje Toyota Motors Corporation, ki je izdelal ponujeno vozilo, vendar tega nima, čeprav bi moral biti glede na razpisne pogoje vsak poseg v vozilo odobren s strani proizvajalca vozila.

Ponudnik mora ponudbi priložiti pisno pooblastilo podjetja Achlitner Fahrzeuge GmbH Toyota Slovenija, s katerim potrjuje, da rešitev oziroma nadgradnja vozila ne vpliva na obstoječo garancijo vozil. Pri nosilnosti je namreč nastal problem, saj mora poleg teže okoli 2,5 tone vozilo biti registrirano še za cca 600 kilogramov dodatne opreme. Problem rešili tako, da so sešteli pritisk na prvo in drugo os, skupaj cca 3250 kilogramov, pri čemer pa so pozabili prišteti pritisk na vlečno kljuko avtomobila, ki znaša okoli 120 kilogramov dodatnih kilogramov osnega pritiska.

Zakaj posel ni šel preko Toyota Slovenija oziroma zakaj slovenski uvoznik avtomobilske znamke Toyota (Toyota Adria) pri poslu neposredno ni sodeloval, pa je že drugo vprašanje. Toyota Slovenija namreč pri poslu ni želela sodelovati, saj za vojaško uporabo pri avtomobilu ne bi mogli dati ustreznih garancij. Poleg že opisanih zadev je nabava problematična zaradi neustreznega temperaturnega območja do -25 stopinj celzija, medtem ko bi moralo biti temperaturno območje do minus 45 stopinj celzija.

Kljub tako veliki razliki v ceni, po oceni nekaterih strokovnjakov, obstaja še rezerva, po kateri bi SV lahko v neposrednih pogajanjih dosegla že za kakšne 3 do 4 mio nižjo ceno, saj po primerjavah osnovnih tipov vozil, brez vojaške opreme in predelave, znaša manj kot tretjino ponujene vrednosti tako, da je nemogoče, da bi rahla predelava in barvanje vozila v zeleno barvo stala kar dve tretjini vrednosti novega vozila v civilne namene. Ministrstvo za obrambo si je sicer pridržalo pravico, da tudi po pogajanjih ne izbere nobenega ponudnika in razpis ponovi. Neizbrani ponudnik, podjetje A Cosmos, je zoper odločitev ministrstva vložil zahtevo za revizijo, ki pa ni bila posredovana na Državno revizijsko komisijo.

Ministrstvo je namreč že pred tem odločitev o izboru ponudnika v delu, ki se nanaša na vojaška vozila, razveljavilo in vrnilo v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Ponudnikoma so poslali dodatna vprašanja z izredno kratkim štiridnevnim rokom za odgovor. Postopek javnega naročila je tako zdaj ponovno v prvi fazi in ministrstvo bo o dobavitelju odločalo ponovno. Glede na vse razloge, neizbrani ponudnik AC Cosmos predlaga bi moralo ministrstvo za obrambo razpis vsaj ponoviti in razveljaviti prvotno odločitev ter dati enake možnosti vsem deležnikom v procesu naročanja novih vozil.

Na koncu se vrnimo k prvemu razpisu iz leta 2016, kjer avtor anonimke očita, da ima “Slovenska vojska v svojem voznem parku 91 terenskih vozil, ki imajo homologacije, ki ustrezajo definiciji ponarejene listine”. Pisec, ki se podpisuje kot Razočarani vojak, je v daljšem pisanju opisal nabavo novih vojaških terenskih vozil Toyota: 70 terencev Land Cruiser, model MMV Survivor, je davkoplačevalce stalo 5,950.000 evrov z DDV, naročnik si je pridržal pravico, da poveča realizacijo še za 30 % – na koncu smo dobili 91 vozil.

Glede na navedbe iz anonimnega pisma, je MORS maja letos dal pojasnilo glede nakupa vojaških terenskih vozil: