Sončna energija je naša prihodnost – TOPNEWS.si

Sončna energija je naša prihodnost



Sončna energija je naša prihodnost

Slovenija je država, ki ima zaradi enakomerne osončenosti velik potencial za izkoriščanje sončne energije, večina države pa je primerna za postavitev domače sončne elektrarne. Slovenci pa smo znani po tem, da smo radi čim manj odvisni od drugih. Medtem ko je v Evropi trend izkoriščanja sončne energije v polni rasti, pa se trenutno stanje v Sloveniji glede odnosa do sončne energije vztrajno izboljšuje, predvsem zaradi boljše informiranosti in večje osveščenosti njenih prebivalcev. Stanje se je izboljšalo pred tremi leti tudi po zaslugi sprejetja uredbe o samooskrbi in tako ljudje sami vidijo, da je energetska prihodnost na dolgi rok le še v obnovljivih virih energije. Slovenci se zavedamo, da Slovenija trenutno nima boljše energetske alternative, vendar zaradi slabe informiranosti nismo čisto prepričani, ali se nam sončna energija v ekonomskem smislu tudi najbolj splača. Za razliko od Nemčije, v Sloveniji prevladuje prepričanje oziroma stereotipi, da je sončna energija draga. Omenjeni stereotipi enostavno ne držijo, saj je sončna energija postala ena izmed najcenejših možnih alternativ. Cene sončnih celic in druge opreme vztrajno padajo, še najbolj pa pri tem prednjači tehnologija za shranjevanje električne energije (baterije), ki bo skupaj s pametnimi omrežji pripomogla k temu, da bo v nekaj desetletjih vsa energetska oskrba izključno iz obnovljivih virov energije, medtem ko se tehnologija fosilnih goriv obrača ravno v nasprotno smer (zaradi hitro rastočih cen emisijskih kuponov postaja vse dražja in to se bo nadaljevalo ter pripeljalo do tega, da bo preprosto predraga, da bi si jo lahko privoščili).

Sončne elektrarne so v Evropi in tudi v svetu nasploh, priljubljene in se gradijo z veliko dinamiko. Po mnenju strokovnjakov Slovenija kot država na tem področju ne naredi dovolj. Gre za posledico odsotnosti jasne vizije, da so za Slovenijo edino obnovljivi viri in sončna energija sprejemljiva alternativa. Še vedno premalo izkoriščamo veter, vodo in sonce. Premalo se razmišlja o tem in premalo naporov se vlaga v zanesljivo energetsko oskrbo iz obnovljivih virov. Še vedno se preveč denarja zapravlja za promocijo neobnovljivih virov energije kot so npr. fosilni ali jedrski. Če bi le del teh sredstev namenili za promocijo sončnih elektrarn, potem danes ne bi gradili samo mikro elektrarn za samooskrbo, temveč tudi večje in cenejše sončne elektrarne, kot to počno povsod po svetu. V Nemčiji so samo v mesecu januarju letošnjega leta postavili za 220 MW novih sončnih elektrarn. To je skoraj toliko, kot smo jih mi zgradili v zadnjih desetih letih. Na Portugalskem pridobijo več energije samo iz obnovljivih virov kot pa je porabijo in celo z nafto bogata država Saudska Arabija, bo postavila letos za več kot 4000 MW sončnih elektrarn, ker se zaveda, da se obdobje fosilnih goriv, četudi jih ima v izobilju, končuje.

Prvo sončno elektrarno v Sloveniji so postavili leta 2001. Konec leta 2017 je bilo v Sloveniji nameščenih 4231 sončnih elektrarn v skupni moči 267 MW. Največ so jih postavili na Štajerskem, zanimivo pa je, da jih je relativno malo (okoli deset odstotkov) na Primorskem, čeprav so tam po ocenah strokovnjakov optimalni pogoji za obratovanje sončnih elektrarn.

V svetu ima fotovoltaika precej večjo rast (celo 30-odstotno). Čeprav nekateri še vedno menijo, da so sončne elektrarne za gospodinjstva modna muha, je v viziji EU zapisano, da bodo do leta 2030 v EU namestili za 200 gigavatov zmogljivosti. Če bo ta cilj dosežen, bi to predstavljalo štiri odstotke svetovne proizvodnje električne energije. Do leta 2050 pa naj bi po optimističnih bruseljskih načrtih delež fotovoltaične energije v EU dosegel okoli 20 odstotkov.

Za montažo fotovoltaičnih modulov na ravno oziroma pohodno streho potrebujemo večjo uporabno površino strehe.

GEN-I je tako razvil rešitev – storitev GEN-I Sonce. Gre za celovito storitev, ki gospodinjskim odjemalcem in malim podjetnikom bistveno poenostavlja pot do energetske samooskrbe s sončno energijo in jim s tem omogočila energetsko neodvisnost. Kljub popolnoma individualizirani in energetskim potrebam posameznika prilagojeni konfiguraciji elektrarne in ostalih energetskih naprav, kot je na primer toplotna črpalka, bo sama izvedba za investitorja izjemno enostavna, saj bodo v njegovem imenu vse od individualnega svetovanja, priprave projektne dokumentacije, pridobitve dovoljenj, do montaže, daljinskega nadzora in vzdrževanja na željo investitorja opravili strokovnjaki GEN-I Sonca.

V slovenski družbi Gen-I Sonce so pojasnili, da največja nazivna moč naprave za samooskrbo ni več le 11 kW. Letošnjega maja je bila sprejeta Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki omogoča izgradnjo elektrarne, večje od nazivne moči 11 kW – zgornje meje glede velikosti tako ni več, je pa pred izgradnjo elektrarne večje od nazivne moči 11 kW treba preveriti, če je investicija smiselna, ker je oddaja električne energije v omrežje omejena na 11 kW. »Po domače« – stranka lahko montira 20 kW elektrarno, ampak, če nima konstantne porabe (24 ur na dan, 365 dni/leto), se mu izgradnja tako velike elektrarne ne izplača, ker proizvedene elektrike ne bo mogel porabiti.

Poleg že omenjene uredbe velja v Sloveniji tudi pravilnik o tehničnih zahtevah naprav za samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki predpisuje določene varnostne zahteve za te naprave. Pred priključitvijo sistema je treba pri distribucijskemu operaterju pridobiti soglasje za priključitev. Ker pri samooskrbnem sistemu ne gre za opravljanje pridobitne dejavnosti in ne bo prodaje električne energije, registracija fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti ni potrebna, potrebujete pa pogodbo o samooskrbi. Proizvedena elektrika iz sončnih elektrarn, zgolj za samopreskrbo, se obračunava s porabljeno oziroma dobavljeno elektriko iz elektrodistribucije. Zaželeno je, da je proizvedena sončna elektrika za samopreskrbo v ravnovesju s porabljeno iz omrežja, tako da je razlika po možnosti nič. Račun elektrodistribucije za porabljeno elektriko se namreč zmanjša za vrednost proizvedene sončne elektrike. Za plačilo investicije je mogoče najeti posojilo, tudi s plačevanjem na obroke brez obresti, na sorazmerno dolgo dobo po dogovoru glede na finančno stanje investitorja. Navedena finančna konstrukcija je zanimiva tudi za tiste, ki si zaradi finančnih težav drugače ne bi mogli privoščiti sončne elektrarne, zato gradnja spet strmo narašča. Investicija se povrne preko nižjih računov za elektriko. Povrne se v sedmih do desetih letih, ocenjujejo strokovnjaki. Sklenemo lahko pogodbo za izvedbo, zavarovanje in vzdrževanje, skratka vse na ključ. V tem primeru mora biti ponudnik tudi dobavitelj električne energije. Ugodno je tudi enkratno plačilo investicije.

Najbolj optimalno delovanje domače mikro sončne elektrarne si zagotovimo, če module namestimo na južni del strehe z naklonom od 30 do 35 stopinj.

V Sloveniji na področju energetske samooskrbe prednjači inovativna storitev GEN-I Sonce, znotraj katere odjemalcem omogoča, da z investicijo v mikro sončno elektrarno prevzamejo nadzor nad stroški oskrbe z energijo in z mikro sončno elektrarno približno 75 % nižje stroške na računu za elektriko. Tako je družba GEN-I že leta 2016 na slovenskem trgu premierno predstavila novo storitev GEN-I Sonce, ki gospodinjstvom in malim podjetnikom v Sloveniji bistveno poenostavila odločitev za samooskrbo z električno energijo, pridobljeno iz Sonca. GEN-I je tako kot prvi dobavitelj energije v regiji vstopil na trg samooskrbe in slovenskim odjemalcem omogoča tudi izgradnjo mikro sončnih elektrarn na ključ. Gre za inovativen projekt, ki omogoča trajnosten, okolju prijazen in ekonomsko vzdržen prestop v energetsko neodvisnost. Zanesljivost investicije in dolgo življenjsko dobo sončnih elektrarn GEN-I zagotavlja s premišljeno izbiro vrhunskih slovenskih partnerjev. Družba GEN-I na slovenskem energetskem trgu že vse od ustanovitve postavlja trende. Od kar je pred pred dvanajstimi leti stopila na slovenski trg, je spodbudila konkurenco in zagotavlja bistveno nižje cene električne energije za slovensko industrijo. Temu sta sledili tudi Poceni elektrika in Poceni plin, ki sta vsaka zase postavljala nove mejnike pri razvoju trga z elektriko in zemeljskim plinom. Delovanje družbe, razvoj novih produktov in storitev ter ostale poslovne poteze so ves čas vodile odločitve v korist končnega uporabnika in okolja. GEN-I zavzeto podpira trajnostni razvoj in čim hitrejši prehod v brezogljično družbo, zdaj pa je stopil še korak dlje in sprožil pomemben premik na poti do samooskrbe gospodinjstev s sončno energijo.

Tako je predsednik uprave družbe GEN-I dr. Robert Golob ocenil: »V času, ko si na globalni ravni prizadevamo za prehod na energetske sisteme, ki jih poganjajo obnovljivi viri, je tudi v Sloveniji nastopil pravi čas za zeleni energetski preboj in čas, da naredimo odločen premik v smeri energetske samooskrbe vsakega posameznika. Imamo eno najbolj naprednih zakonodaj v Evropi na tem področju, imamo vrhunske proizvajalce naprednih tehnologij in imamo primerne naravne pogoje. Torej vse, kar potrebujemo, da postanemo najbolj samooskrben narod v Evropi.«

Dr. Robert Golob, predsednik uprave družbe Gen-I

GEN-I je razvil tudi inovativen model financiranja, ki vsakemu investitorju omogoča, da elektrarno odplača v skladu s svojimi finančnimi zmožnostmi. Z mikro sončno elektrarno so prihranki na računu za plačilo elektrike takojšnji in znašajo približno 75 %, z njimi pa se lahko financira investicija v elektrarno, tudi brez vložka dodatnih lastnih sredstev. Na ta način sončne elektrarne postanejo dostopne prav vsem, ki si lastno elektrarno želijo in imajo na svoji strehi izpolnjene tehnične pogoje.

V skladu s sprejeto zakonodajo, t.j. Uredbo o samooskrbi z električno energijo, sončne elektrarne za samooskrbo delujejo po sistemu neto meritev, kar v praksi pomeni, da odjemalec pri sebi doma postavi elektrarno, ki je namenjena pokrivanju njegovih lastnih potreb. Sistem neto meritev omogoča shranjevanje viškov pridobljene energije v omrežju in jemanje energije iz omrežja takrat, ko sončna elektrarna ne proizvede dovolj energije za lastne potrebe. Omrežje torej deluje kot shranjevalnik  energije, ob tem pa zanesljivost oskrbe ostaja nespremenjena.

Pri tem se pri obračunu električne energije in omrežnine upošteva le tista količina električne energije (kWh), ki predstavlja razliko med prevzeto in oddano delovno električno energijo (kWh), odčitano na istem merilnem mestu enkrat letno.

Ker predstavlja investicija v mikro sončno elektrarno dolgoročno naložbo, saj je njena življenjska doba 30 in več let, je še posebej pomembno, da je zgrajena iz kakovostnih komponent zanesljivih proizvajalcev, ki bodo omogočale pričakovano in brezhibno proizvodnjo električne energije dolgo vrsto let. GEN-I je po skrbnem pregledu ponudnikov zato izbral izključno tehnologije najprodornejših slovenskih proizvajalcev na tem področju: BISOL Group, d.o.o., Letrika Sol, d.o.o. in Sol navitas, d.o.o. za sončne elektrarne in podjetje Termo-tehnika, d.o.o. za toplotne črpalke.

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)