Trije milijoni ameriških podjetnikov sporočili Trumpu: Takoj prenehaj s trgovinskimi vojnami. Bumerang nas bo vse uničil!
Ameriška trgovinska zbornica je včeraj obsodila predsednika Donalda Trumpa zaradi zaostrovanja globalnih trgovinskih sporov. V zevzi s tem je objavila poročilo, v katerem trdi, da bodo carine, ki jih je uvedla ameriška vlada in protiukrepi, prizadetih trgovinskih partnerjev, kot bumerang prizadeli ameriško gospodarstvo.
Ameriška trgovinska zbornica, ki je največja nacionalna lobistična skupina in tradicionalni zaveznik Trumpove Republikanske stranke, je ocenila, da Bela hiša, ki namerava s svojim poskusom preko carin zaščiti ameriško industrijo in delavce, tvega globalno trgovinsko vojno.
Analiza škodnih posledica, ki bi jih lahko zaradi protiukrepov prizadetih trgovinskih partnerjev občutila prav vsaka država ZDA, kaže, da bi se Bela hiša utegnila znajti pod pritiskom republikancev pred kongresnimi volitvami novembra letos.
Na primer, izvoz iz Teksasa v višini štirih milijard dolarjev, bi lahko postal tarča maščevalnih carin, vključno z uvozom mesa v višini 321 milijonov dolarjev, ki ga Teksas vsako leto izvozi v Mehiko in hrano za živino v višini 494 milijonov dolarjev, ki jo izvozi v Kitajsko.
Trump je uvedel carine na več milijard dolarjev vreden uvoz jekla in aluminija iz Kitajske, Evropske unije, Kanade in drugih držav, razmišlja celo, da bi jih razširil tudi na avtomobilski sektor.
Ameriška gospodarska zbornica, ki ima tri milijone članov, je pohvalila Trumpa zaradi zmanjšanja poslovnih davkov decembra lani, vendar je povečanje napetosti v trgovinskih odnosih s svetom privedlo do njenega razkoraka z Belo hišo.
Državna administracija grozi tudi, da bo spodkopala gospodarski napredek, ki ga je bilo tako težko doseči, je izjavil predsednik Zbornice Tom Donohue.
“Zavzemati bi se morali za svobodno in pravično trgovino, ampak to enostavno ni način za to”, je dodal predsednik Ameriške gospodarske zbornice.
Na pitanje novinarja o poročilu Zbornice je tiskovna predstavnica Bele hiše Sara Sanders odgovorila le, da se “je predsednik usmeril v pomoč pri zaščiti ameriških delavcev in industrije in ustvarjanje pogojev za “fair tekmo”.
Pričakovati je, da bo Zbornica potrošila milijone dolarjev pred novembrskimi volitvami, da bi pomagala kandidatom, ki podpirajo svobodo trgovine, imigracijo in nižje davke. Doslej je že podprla kandidate, ki podpirajo omenjene cilje med republikansko predvolilno kampanjo.
Poslovneže in investitorje lahko najbolj skrbi rastoča nevarnost trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko, dveh največjih svetovnih gospodarstev.
ZDA se pripravljajo, da 6. julija uvedejo carine v višini 34 milijard dolarjev na kitajske proizvode, medtem ko Kitajsci grozijo s protiukrepi preko uvedbe svojih carina na ameriške kmetijske izdelke in drugo blago.
Čeprav so Trumpa prepričevali, naj opusti trgovinske grožnje, saj bi s tem škodil zveznim državam, ki so ga podprle na predsedniških volitvah leta 2016, je v zadnjih mesecih ameriški predsednik postal še bolj agresiven.
Včeraj je grozil, da bo sprejel ukrepe proti Svetovni trgovinski organizaciji in jo obtožil, da dopušča izkoriščanje ZDA v svetovni trgovini.
Trump je na začetku uvajanja novih 25 odstotnih carin na jeklo in 10 odstotnih na aluminij izvzel Kanado, članice EU-ja in nekatere druge države, medtem pa se je premislil in ukinil izjeme po sestanku z voditelji skupine G7 v Quebecku.
Maščevanje je hitro sledilo. na začetku prejšnjega meseca je Mehika uvedla carine na ameriške proizvode v razponu od jekla, preko svinjine do burbona, medtem ko je EU uvedla 25 odstotne carine v višini 2,8 milijard evrov uvoza iz ZDA na nekatere ameriške izdelke kot so kavbojke Levis in motorna kolesa Harley-Davidson.
Kanada, ki je članica Severnoameriškega sporazuma o svobodni trgovini (NAFTA) z ZDA in Mehiko, je 1. julija uvedla povračilne ukrepe v višini 16,6 milijard dolarjev ameriškega blaga, vključno s kavo, kečapom in viskijem.
Ameriški predsednik Donald Trump je 22. junija zagrozil, da bo uvedel 20-odstotne carine na avtomobile, ki bi jih ZDA uvozile iz EU. To je napovedal na dan, ko so začele veljati višje carine EU na ameriško blago v vrednosti 2,8 milijarde evrov letno, ki so bile odziv EU na carine, ki jih je Trump uvedel na evropski izvoz jekla in aluminija.
Uvedba posebnih carin na uvoz evropskih avtomobilov v ZDA bi negativno vplivala predvsem na ameriško gospodarstvo, je v pismu Washingtonu opozorila Evropska komisija. Podjetja iz EU so v ZDA pomembni zaposlovalci in tudi veliki izvozniki iz ZDA, je med drugim navedla in opozorila tudi na verjetne protiukrepe drugih držav.
Evropska komisija je v pismu iz preteklega petka navedla izsledke svoje raziskave, da bi dodatna 25-odstotna carina na avtomobile in avtomobilske dele v prvi fazi povzročila za od 13 do 14 milijard dolarjev negativnega učinka na ameriški BDP, pri tem pa ne bi bilo pozitivnega učinka na tekoči del plačilne bilance ZDA. “Okoli 60 odstotkov avtomobilov, ki jih podjetja iz EU izdelajo v ZDA, je izvoženih v tretje države, vključno z EU. Ukrepi, ki bi prizadeli ta podjetja, ne bi dosegli učinka in bi prizadeli ameriško gospodarstvo,” je zapisala ter dodala, da avtomobili postali dražji in bi jih tako težje prodali. Evropska komisija je opozorila, da bi lahko bilo ogroženih milijon delovnih mest neposredno v industriji in dodatnih 3,3 milijona v trgovini.
Poleg tega bi lahko uvedba carin na uvoz avtomobilov iz EU spodbudila protiukrepe drugih trgovinskih partneric ZDA, meni komisija. Glede na študijo, ki so jo pripravili ob zvišanju carin na jeklo in aluminij, bi lahko ti protiukrepi v različnih panogah prizadeli do 294 milijard dolarjev ameriškega izvoza, kar bi bilo enako 19 odstotkom vsega ameriškega izvoza v letu 2017.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker namerava konec julija obiskal Washington. Kot je dejal v petek po koncu vrha EU, bi morali zmanjšati dramatiziranje v odnosih. Vsebina pisma je bila objavljena po tem, ko je Trump v soboto za ameriško televizijo Fox News dejal, da je EU, kar zadeva trgovino, “morda tako slaba kot Kitajska, le manjša”. Med drugim je poleg avtomobilov izpostavil, da Evropa ščiti svoje kmetijske pridelovalce, ZDA pa svojih ne.