(VIDEO) Šarec po srečanju z Jelinčičem ni želel stati skupaj z njim pred novinarji
Sestanek s predsednikom SNS Zmagom Jelinčičem, na katerega je predsednik LMŠ Marjan Šarec zamudil kakšnih deset minut, se je končal dokaj hitro. Trajal je približno dvajset minut, morda kako minuto dlje. Nekaj zadrege pa je nastalo, ko sta skupaj prišla s sestanka in je nato Zmago Jelinčič pred panojem stranke LMŠ čakal Marjana Šarca, da bi se mu pridružil za govorniškim odrom, vendar je Šarec Jelinčiča pustil samega, da je povedal svoje, čeprav je ta pogledoval proti Šarcu, ali bo prišel do njega. To je povzročilo nekaj zadrege. Ko je Zmago Jelinčič končal svoje izvajanje, v katerem je med drugim potrdil, da bi bil v zameno za mesto ministra za kulturo pripravljen sodelovati v katerikoli vladi, je za govorniški oder stopil Marjan Šarec in Jelinčič je po nekaj minutah nastopa Marjana Šarca kar odšel s prizorišča nekdanje poslovne stavbe Stol v Kamniku, kjer je sedež LMŠ-ja.
Lahko bi rekli, da je bilo to eno najbolj hladnih strankarskih srečanj doslej, kjer ne da ni bilo nobene kemije, ampak je bil zgolj formalističen. Seveda je reakcija Šarca razumljiva, saj je Zmago Jelinčič na vprašanje, ali bi ga zanimalo sodelovanje v levosredinski koaliciji, kakršna se oblikuje, odgovoril: “Vprašanje je, če je to sploh levosredinska koalicija. Mislim, da je to v veliki meri koalicija sama za sebe. Mogoče so kakšne stranke, ki resno mislijo nekaj dobrega narediti tam notri, bojim pa se, da je tam večina strank, ki razmišlja samo o dobrobiti za sebe.” Kot je pojasnil, gre predvsem za doslej vladajoče stranke, ki bi želele, da njihovi kadri ostanejo na položajih. Na izrecno vprašanje novinarjev, ali gre za SMC, SD in Desus, je pritrdil na kratko, da ima v mislih te stranke.
V tem stališču se je približal stališču, ki ga je na Twitterju objavil Janez Janša, češ da so “v klipingu vse mogoče neumnosti o sestavljanju vlade 🤣Zato: SDS ne prehiteva. Dela to, kar je potrebno in po vrsti. Nikomur nismo ponujali ministrstev ipd. Špekulacije sejejo tisti, ki želijo izničiti voljo volivcev in ohraniti svoje privilegije”.
Jelinčičem in Šarec sta bila skladna v stališču, da bo treba najprej konstituirati DZ in da se z imenovanjem predsednika DZ nikamor ne mudi. Šarec je dejal: “Če bo volja, bomo predsednika izvolili že na prvi seji, če pa ne bo volje, potem pa pač na silo nič ne gre,” in obenem pritrdil, da bo sam naredil vse, da do tega pride.
Po njegovih besedah tako tudi še ni padla odločitev, ali bo za predsednika DZ podprl kandidata SD ali SMC, saj da je to še prezgodaj. Napovedal pa je, da se bo do petka še marsikaj dogajalo.
Na vprašanje, ali bi si želel, da še pred petkom sedejo za skupno mizo s predsedniki vseh strank, ki so izrazile pripravljenost za sodelovanje v vladi pod njegovim vodstvom, je odgovoril, da pogovor nikoli ni odveč. Predstavnikov omenjenih strank pa sam na pogovor za skupno mizo še ni povabil.
Zanikal je, da bi med njim in predsednikom SMC Mirom Cerarjem prišlo do šumov in da pogovori ves čas tečejo. Na pozive, da bi moral sam stopiti na plin, pa je odvrnil, da to po njegovem mnenju ni potrebno, glede na to, da se bo v petek šele konstituiral Državni zbor in šele nato začnejo teči postopki za oblikovanje vlade.
“Vse, kar smo opravili do zdaj, so pogovori. To ni sestavljanje koalicije in že kar pogovarjanje o ministrskih mestih.” Na stranke LMŠ, SMC, SD, LEVICO, SAB in DeSUS, se je obrnilo tudi 28 intelektualcev, med njimi Božo Repe, Darko Štrajn, Boris Vezjak, Niko Toš, Jože Pirjevec in Božidar Flajšman s posebno izjavo. “Na nedavnih volitvah sta se zgodili dve pomembni stvari. Volivke in volivci so z veliko večino zavrnili politiko nestrpnosti, izključevanja, podtikanja, sovraštva. Volivke in volivci, morda sploh prvič, niso bili prisiljeni voliti taktično, onkraj izbire programov in osebnosti, ki jim najbolj ustrezajo. Posledično se je oblikoval nadvse izenačen demokratični levosredinski blok, brez dominantne stranke. Morebitne ponovljene volitve bi zelo verjetno volivke in volivce spet potisnile nazaj v taktično glasovanje onkraj izbire vsebinskih razlik, da bi avtoritarnim političnim formacijam preprečili pot na oblast. Avtorji pisma med drugim ugotavljajo, da so “v zadnjih dneh s strani nekaterih interesnih skupin in posameznikov priča izjemnemu pritisku, da bi vstopili v vladno koalicijo mimo vaše predvolilne zaveze lastnim volivcem, mimo vaše želje po oblikovanju povezav po volitvah in mimo interesa nesporne večine udeležencev zadnjih volitev.” Zato avtorji naslavljajo na stranke “demokratičnega levosredinskega bloka” apel, naj sledijo “svojemu programu in svoji zavezi volivkam in volivcem ter kljub močnim pritiskom oblikujejo koalicijsko vlado”.
