Ali je Trumpovo trdo stališče uspelo potisniti Merklovo v Putinovo naročje?

Politika ameriškega predsednika Donalda Trumpa do Irana in zaveznikov v Evropi je začela v temeljih spreminjati odnose na mednarodni sceni.

V zadnjih letih so bili odnosi med nemško kanclerko in ruskim predsednikoma redko brez napetosti, že od takrat, ko je Vladimir Putin pričakal Angelo Merkel s svojim psom, vedoč, da se bo kanclerka ustrašila. Čeprav znata z lahkoto govoriti z enakim jezikom in sta oba veterana mednarodne politike, bi lahko težko bila bolj različna, kot sta. Kot poudarja britanski “Independent” imata oba različne poglede glede sankcij, Ukrajine, Krima, hakerjev, Sirije in zastrupitve Skripalovih, zagotovo v ničemer naštetem, pa oba liderja nimata skupnih stališč.

Vendar pa, kot je pisal Bloomberg, citirajoč starejšega nemškega uradnika, je sedaj obnavljanje zvez z Rusijo novi “ključni politični cilj” vlade v Berlinu. Ameriški portal Axios poudarja, da so napetosti v odnosu med Merklovo in predsednikom ZDA Donaldom Trumpom porinile Merkelovo k predvidljivem partnerju v Moskvi.

Nemčija je jezna na Trumpa zaradi odločitve umika ZDA iz iranskega jedrskega sporazuma in uvedbe novih sankcij Teheranu, kot tudi zaradi groženj, da bo enako storile tudi z Evropsko unijo, če se ne bo uklonila. Evropska podjetja so vložile več milijard dolarjev v Iran, potem, ko je administracija Baracka Obame leta 2015 podpisala sporazum in bi sedaj uvedba sankcij Iranu povzročila velike izgube za EU.

Sprememba smeri Nemčije bi šla v korist Moskvi, ki je pod sankcijami Evropske unije zaradi aneksije Krima leta 2014. Poleg velike trgovine, je v načrtu tudi izgradnja novega plinovoda “Severni tok 2”, preko katerega bi iz Rusije v Nemčijo izvozili 55 milijard kubičnih metrov plina letno. Ta projekt je trn v očesu Washingtona, od kod so sporočili, da Bela hiša “dela vse, da ga zaustavi”.

Ne glede na to, je Putin med sestankom s kanclerko Merklovo sporočil, da bi se uprl vsakemu poskusu ameriškega predsednika Trumpa, če bi blokiral projekt “Severni tok 2”, piše Reuters.

Berlin in Moskva sta od aneksije Krima na nasprotnih bregovih že štiri leta, kljub temu pa imata oba več skupnih interesov. “Donald ni le ameriški predsednik, temveč je tudi dober in trden podjetnik. Promovira interese svojih poslov, da bi zagotovil prodajo utekočinjenega naravnega plina na evropskem trgu. Vendar je odvisno tudi od nas in naših partnerjev v Evropi, kako bomo gradili odnose kot partnerji,” je sporočil Putin iz Sočija, kjer je s cvetjem v rokah pričakal nemško kanclerko.

Zdravi odnosi

Medtem ko je bila Merklova v Sočiju, se je izkristaliziral nepričakovani nov pristop. Na skupni tiskovni konferenci je Putin poudaril “zdravo” obnovo stikov z Nemčijo, s čimer se je Merklova strinjala. “Ti pogovori so pomembni in se bodo nadaljevali,” je dejala Merklova.

Za vse to se lahko zahvalita Donaldu Trumpu in odločitvi, da se umakne iz iranskega jedrskega sporazuma, poudarja Independent. Njegova odločitev je pustila evropske liderje, da se sami borijo za njegovo ohranitev.

“Sestanek je bil načrtovan že prej, vendar je “timing” izpadel kot dober. Merklova je želela pokazati Washingtonu, da Nemčija ni v mednarodnih vprašanjih popolnoma odvisna od ZDA,” je dejal Joseph Jennings, berlinski svetovalec za mednarodne odnose pri Svetu Evrope.

Rusija, tesen zaveznik Teherana, je z zadovoljstvom pristala pomagati. Kremelj prav tako čuti priložnost, da se izvleče iz mednarodne izolacije in sčasoma zmanjša evropske sankcije. S tem ciljem je bil Putin v zadnjih dneh zelo zaseden z bilateralnimi sestanki, že naslednji teden pa se bo sestal z francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom v Sankt Peterburgu. Po poročanju ruske agencije Tass se bosta liderja Francije in Rusije pogovarjala o vprašanjih Sirije, Irana in Ukrajine.

Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova, se je sestanek v Sočiju odvil le zato, ker sta se svetovna liderja Merklova in Putin sedaj znašla na isti strani.