Evropski komisar za širitev Johannes Hahn za Deutsche Welle: V Sofiji šest novih pobud za Zahodni Balkan!

Na vrhu EU-Zahodni Balkan v Sofiji je Bruselj predstavil šest novih pobud, ki bi morale pomagati preoblikovati regijo, njeno boljšo kohezijo in spravo.
Evropski komisar za širitev Johannes Hahn naj bi objavil nove spodbude za šest držav Zahodnega Balkana, v upanju na nadaljnje približevanje EU.

Bruselj načrtuje financiranje več deset novih projektov, razdeljenih v šest skupin, da bi pospešili preobrazbo regije. “Nobena od držav Zahodnega Balkana še ni dovolj zrela za EU, ampak potrebno je izkoristiti trenutek in razpravo o reformah zadržati v središču pozornosti,” je dejal Hahn za Deutsche Welle v Sofiji, kjer poteka vrh EU in Zahodnega Balkana.

15 let po vrhu v Solunu, kjer so se EU in države v regiji zavezale k tesnejšemu sodelovanju in izvajanju reform, je članica EU za Slovenijo postala tudi Hrvaška. Ostale države v regiji so že dolgo v čakalnici, sedaj pa z različno hitrostjo napredujejo v smeri EU.

Srbija in Črna gora sta začeli pogajanja o članstvu, vendar datum, naveden v strategiji Evropske komisije – 2025, še zdaleč ni dosežen, navaja DW. Hahn pravi, da bi morala država, ki bi postala polnopravna članica v letu 2025, zaključiti pogajanja najkasneje do leta 2023.

Za Srbijo ostaja ena od glavnih težav, kot je Hahn opredelil, doseganje “pravno zavezujočega sporazuma” s Kosovom.

Komisar ni želel govoriti o rokih in datumih.

Glavne težave vseh držav – poleg dvostranskih – ostajajo pravna država, korupcija in organizirani kriminal.

“Nekatere države ne rešujejo resno problema pravne države,” opozarja Hahn, vendar dodaja, da so vse države v zadnjem obdobju napredovale.

Makedonija in Albanija upata, da bosta do konca junija dobili datum za začetek pogajanj in komisar je optimističen, da se bo to zgodilo, kljub odkritemu dvomu in negodovanju nekaterih držav članic EU. V primeru Makedonije bo to odvisno od rešitve spora glede imena z Grčijo.

V Sofiji nestrpno pričakujejo srečanje predsednikov vlad obeh držav, Zorana Zaeva in Alexisa Ciprasa, začetek junija pa je omenjen kot rok za doseganje kompromisa.

Po besedah komisarja za širitev Hahna je Bosna in Hercegovina še vedno največji izziv v regiji, vendar meni, da je tudi tam – če obstaja politična volja – “možen napredek”, predvsem z reformo zapletenega političnega sistema.

Da bi potencialnim članicam dala dodaten zagon, Evropska komisija predstavlja šest novih pobud v vrednosti več sto milijonov evrov. Vse države v regiji bodo prejele spodbude v segmentu krepitve pravne države, vključno z močnejšim nadzorom nad izvajanjem reform.

Druga pobuda je namenjena krepitvi varnosti in migracij, med drugim tako, da bo Europol poslal v regijo oficirje za zvezo.

Zaposlovanje in socialne reforme se finančno dopolnijo iz proračuna Komisije, deloma preko podpore “start-up” podjetjem, preko večje dostopnosti sredstev za raziskovanje in inovacije ter z vlaganjem v razvoj Regionalne ekonomske cone.
Hahn pričakuje, da bo regionalna cona vzpostavljena do sredine prihodnjega leta.

Pobude za digitalno agendo in večjo povezanost v regiji bodo financirane z več kot 200 milijoni evrov. V prvem segmentu načrtujemo znižanje stroškov za telefonsko gostovanje, izboljšanje širokopasovnega interneta, razvoj eVlade, e-Javnega naročanja in e-Zdravja ter digitalizacijo industrije.

V drugem segmentu – povezanost – večje financiranje se načrtuje na področju prometa in energetike, po izračunih pa naj bi ta pomoč dosegla vsoto 2,4 milijarde evrov do leta 2020.

Šesta pobuda se nanaša na spravo in dobre sosedske odnose, več pozornosti pa je treba nameniti prehodni pravičnosti, problemu pogrešanih oseb in večjemu sodelovanju na področju izobraževanja, kulture, mladine in športa.