Proračun: EU nekomu mati, nekomu mačeha – TOPNEWS.si

Proračun: EU nekomu mati, nekomu mačeha

Proračun: EU nekomu mati, nekomu mačeha

Bruselj – Kdo je srečen, kdo žalosten in kdo jezen zaradi predloga proračuna EU za obdobje 2021 – 2027. je tema, ki jo je razdelal bruseljski portal Politico, ki poudarja, da se “dolga bitka šele začenja, vse bolj jasno pa postaja kdo bo izgubil in kdo dobil”.

Na prvi pogled osnutek proračuna EU, ki ga je pripravila Evropska komisija kaže, da bodo najbolj srečni baltiški kmetje.

Kmetje v Litvi, Latviji in Estoniji se pojavljajo “na začudenje” kot zmagovalci. Medtem ko si bo večina kmetov morala “lizati rane” zaradi zmanjšanja neposrednih subvencij za 4 odstotke, se baltskim kmetom obeta povečanje za 13.6 odstotkov.

Bruselj načrtuje zmanjšanje finančnih sredstev državam, ki so doslej dobro opravile svoje delo in ga namerava razporediti na tiste, ki nazadujejo.

Zaradi proračuna so tako jezne Avstrija, Danska, Nizozemska in Švedska. Te štiri države se soočajo z dvojnim udarcem – od njih se zahteva, da povečajo svoje nacionalne prispevke, izgubiti pa bi morale ugodnosti, ki so jih imele doslej. Uradniki teh držav so negodovali z oceno, da je takšen načrt “daleč od sprejemljive rešitve”.

Predlog proračuna je osrečil “voznike tankov”. Bruselj načrtuje 6,5 milijard evrov iz svojega sklada “Connecting Europe” za nadgraditev infrastrukture, s ciljem prilagoditve za težka vojaška vozila.

“Žalostni in jezni” so britanski znanstveniki, ki bodo izključeni iz programa EU in s tem financiranja po letu 2020.

Med zadovoljnimi so velike farmacevtske in inženirske družbe. Velika imena podjetij kot so “Mark”, “Pfizer”, “Airbus” in “Tallis” so med tistimi, ki sodelujejo v raziskovalnem programu EU in le nekatere od njih bodo imela koristi od načrta proračuna, ki ga je pripravila Komisija.

Bruselj namerava nameniti milijarde evrov podjetjem, ki sodelujejo z akademiki na področjih kot je npr. zdravstvo, za reševanje velikih izzivov, s katerimi se sooča Evropa.

Glede predloga proračuna so “žalostni” tudi župani in regionalni liderji zaradi rezov v kohezijskih skladih, ki služijo kot pomoč revnejšim regijam, da bi dohitele bogatejše. Ti rezi bodo znašali sedem odstotkov. V zvezi s tem je izrazil negodovanje tudi predsednik Sveta evropskih občin in regij Stefano Bonaccini. Poudaril je, da bo to predstavljalo “izgubo v višini 41 milijard evrov za lokalne in regionalne vlade”, piše evropski Politico.

COMMENTS

Wordpress (0)