Kako je NKBM na Hrvaškem med letoma 2007 in 2008 “izgubila” 27 milijonov evrov – Tomislav Blagus: “Slovenci so me uničili finančno in poslovno”! – TOPNEWS.si

Kako je NKBM na Hrvaškem med letoma 2007 in 2008 “izgubila” 27 milijonov evrov – Tomislav Blagus: “Slovenci so me uničili finančno in poslovno”!



Kako je NKBM na Hrvaškem med letoma 2007 in 2008 “izgubila” 27 milijonov evrov – Tomislav Blagus: “Slovenci so me uničili finančno in poslovno”!

Ekskluzivna izpoved zagrebškega podjetnika, ki je padel v veliki slovenski zadevi Nove kreditne banke Maribor. Na dan prišli tudi sumljivi posli Anteja Ramljaka, bivšega vladnega komisarja za Agrokor

“Hrvaško družbo KBM Leasing je Texo Managementu prodala Nova kreditna banka Maribor in njen novi lastnik, ameriški investicijski sklad American Apollo. Osebno s to leasing hišo nisem imel zveze, čeprav je bila ena od hčerinskih družb te slovenske banke,” začne pogovor zagrebški podjetnik Tomislav Blagus za hrvaški Jutarnji list, ki je med 13-imi obtoženimi v veliki slovenski aferi Mariborska banka.

V obtožnici zoper nekdanjo upravo Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), vloženi junija 2017, se Blagusa skupaj z ostalimi bremeni, da so izčrpali 25,7 milijona evrov iz druge največje slovenske banke, ki je bila v inkriminiranem obdobju v državni lasti. Trinajsterico se bremeni, da so preplačali zemljišča, katera so na Hrvaškem kupovala podjetja v lastništvu banke, kjer je celotni posel (tako obtožnica) vodil ravno Blagus.

Zgodba je postala aktualna prejšnji teden, ko je Jutranji list odkril, da je Texo Management pred desetimi dnevi, kjer je Ante Ramljak delal preden so ga imenovali za komisarja vlade v Agrokorju, prevzel družbo KBM Leasing Hrvaška v likvidaciji, ki je bila do tedaj v lasti Nove Kreditne banke Maribor. Ta lizinška družba je v inkriminiranem obdobju po obtožnici, od leta 2006 do leta 2009, in tudi kasneje, imela istega večinskega lastnika, banko, vključno s sedežem na istem naslovu, v Zagrebu, v Draškovičevi ulici, na katerem je bila tudi družba KBM projekt, katere direktor in solastnik z banko je bil Blagus.

Težave z likvidnostjo

“Nisem vodil te lizinške hiše, ne vem, kaj se dogaja s tem danes,” pravi Blagus. Takrat so bile odgovorne osebe v Nadzornem svetu lizinške hiše, nekdanji vodje Nove Kreditne banke Maribor, ki so še vedno med obtoženi v Sloveniji, med njimi tudi nekdanji prvi mož banke Matjaž Kovačič.

“Osebno sem se takrat ukvarjal z nepremičninami, vodil sem KBM projekt, hčerko Nove kreditne banke Maribor, v kateri sem imel 24-odstotni delež. NKBM je v Zagrebu ustanovil podjetje, ker takrat ni mogel kupiti zemljišč neposredno na Hrvaškem, pravi Blagus. V obtožnici se ga bremeni, da je banki povzročil škodo v višini desetih milijonov evrov. Blagus slednje zavrača, saj trdi, da obstajajo dokazi v dokumentih za vse transakcije. Toda v obtožnici so omenjene tudi priče, ki so raziskovalcem opisale, kako se je domnevno izčrpaval denar.

“Vsako leto se je izvajala notranja revizija banke, kot tudi revizija revizijske hiše, ki jo je izbrala banka, vsake tri mesece pa smo jim morali poslati konsolidirana poročila. Na Hrvaškem smo imeli tudi številne inšpekcije in nikoli niso ugotovili nepravilnosti. Vse se je zapletlo, ko je NKBM padla v lastne likvidnostne težave v času krize in ni izpolnila svoje obveznosti financiranja projektov do konca, pa je tako z namenom povračila izgub začela postopek zoper nekdanjo upravo”, trdi Blagus.

Opozoril je na preiskavo iz poletja 2012

“Izločili so mi vso dokumentacijo, ko so izvedli preiskavo pisarne in doma. Takrat so vse dokumente naložili na tovornjak in jih odpeljali v Slovenijo. Ko danes prosim za nekatere dokumente, da bi se lahko branil, me zavrnejo. Ali je to v skladu z zakonom, se sprašuje Blagus. Sredstva hrvaških državljanov, ki so obtoženi v postopku vključno z Blagusom, so blokirana od 8. julija 2014. Uradna preiskava se je začela februarja 2015 in julija istega leta je sodnik ugotovil, da “ponovno izpolnjeni zakonski pogoji za uvedbo ukrepa za začasno zavarovanje terjatev za odvzem lastninske koristi”. Predhodni preiskovalni ukrepi so potekali skoraj toliko dolgo.

“Nas, hrvaške državljane obtožujejo za pomoč obtožencem iz uprave banke, ker da se je lahko kupilo ta zemljišča od “kmetov” za nižjo ceno, kot je bila plačana. Te trditve niso z ničemer dokazali. Banka nikoli ne bi mogla kupiti odpadnih zemljišč, ki so bila večinoma nečista v smislu vknjižbe lastništva in katastra. Ni ugotovitev in ne mnenja sodnih izvedencev za ocene trga nepremičnin na dan, ko so bile kupljene in zavarovane s strani banke in v sporu na “Trgovačkom sudu” v Zagrebu je bilo predstavljeno mnenje sodnih izvedencev, ki je ugotovilo bistveno višjo ceno od tiste, ki je bila takrat plačana. Gre za politično farso kreatorjev prezgodnje in nestabilne obtožnice Specializiranega državnega tožilstva Slovenije.

Uničili so me finančno in poslovno, pravi Blagus, ki sedaj vse upe postavlja v Okrajno sodišče v Zagrebu, ki je 6. februarja letos izdalo odločbo, ki zahteva ponovno odločanje o zamrznitvi njegovega premoženja. V odločbi namreč piše, “da ravnanje preiskovalnega sodnika v preiskavi pri izvrševanju naročila za zavarovanje, ni v skladu z nacionalno zakonodajo”, in da je s tem, “nastala kršitev kazenskega zakona v škodo tožene stranke, tako da bi sporno odločitev veljalo ukiniti in vrniti v ponovno sojenje.” Odločitev predsednice senata Tanje Pavelin nadalje navaja, da bo v “ponovnem sojenju moral preiskovalni sodnik upoštevati predhodno navedeno, kot tudi člen 557, 2 ostavek ZKP/08, ki določa, da začasni ukrepi lahko trajajo največ dve leti, dokler ni potrjena obtožnica in v skladu z navedenim ugotovi, ali je bila obtožnica potrjena v Republiki Sloveniji in v skladu s tem sprejeli novo razlago in odločbo, ki temelji na zakonu “.

Odvetnik Gordan Preglej, zagovornik nekdanje Miss Sporta Vlatke Matic Pivac, ki je tudi med obtoženi skupaj z Blagušem, pravi, da obtožnica v Sloveniji še ni bila potrjena. Prav tako meni, da je v skladu z novo sodno odločbo treba s sredstev obtoženih iz Hrvaške odstraniti pravne blokade, ker so “hrvaški državljani in za njih bi morali uporabljati hrvaške zakone”. Med premoženjem Vlatke Matic Pivac, ki ni blokirano, je tudi zemljišče v sklopu Predsedniških dvorov na Pantovčaku. Odvetnik Preglej je prepričan, da v tem procesu gre za hrvaške državljane in tako je tudi njegova stranka v tem procesu le kolateralna žrtev političnih iger v Sloveniji.

Poslovna pot

“Gre za primer, ki traje že več let. Preiskovalci bi lahko v tem času ugotovili, karkoli so hoteli, pravi odvetnik Preglej. Njegovi stranki Vlatki Matić Pivac so blokirali celo vrsto nepremičnin, obtožnica pa jo bremeni kot prejemnico protipravne premoženjske koristi v višini več kot šest milijonov evrov. Nekdanji direktor KBM projekta Blagus prav tako meni, da gre za politično montiran proces.»In kaj sem zakrivil«, se vpraša Blagus. “V obtožnici me obtožujejo, da sem vplival na kreditni odbor banke, da bi nam odobraval kredite. Torej, kako bi lahko imel vpliv nanj, se sprašuje Blagus. Še kot študent ekonomije je ustanovil podjetje Teico, s katerim je delal v poznih osemdesetih letih, družba pa še vedno deluje.

“Sposojam si denar”

“Številne posle sem medtem izgubil, ker so mi članki v časopisih uničili ugled in ugled podjetja in podjetje, s katerim sem delal več kot 20 let, je odpovedalo posle. Pravi, da mu je ta proces uničil življenje. Doslej še ni nikoli javno spregovoril”, pove Blagus.

“Bil sem tiho, vsa ta leta, vendar sedaj imam dovolj”, pravi Blagus in dodaja, “da absurdnost postopka kaže na dejstvo, da so mu poslali obtožnico v slovenskem jeziku. Prosil sem, da mi predložijo prevedeno obtožnico, vendar mi je še vedno niso, kolikor mi je znano, je še niso potrdili, ker se moram verjetno o njej izreči”, pravi Blagus, ki je najavil že napisano kazensko ovadbo proti Novi Kreditni banki Maribor, njeni upravi in nadzornemu svetu.

Poleg kazenskega postopka je KBM projekt na “Trgovačkom sudu” v Zagrebu zoper njega vložil tožbo zaradi nepoštenega poslovanja, v katerem ga bremeni za škodo v višini 102 milijona kun.

“Zaradi vrednosti spora je vsako zaslišanje vredno okoli sto tisoč kun. Doslej me je ta spor stal okrog 2,5 milijona kun. Denar si sposojam, saj so moje osebne bančne račune že počistili, ko so me blokirali s strani druge banke, zaradi kredita v višini 1,3 milijona evrov, ki sem ga dvignil za dokapitalizacijo prav tega podjetja, KBM projekt, v katerem sem 24-odstotni lastnik še danes in potem so me blokirali zaradi kazenskega postopka v Sloveniji”, pravi Blagus, ki se je spomnil, da je nekdanje vodje uprave te slovenske banke spoznal na tenisu, ko jim je v pogovoru pripovedoval o enem od svojih poslovnih projektov, s katerim je zaslužil.

“Zanimalo jih je, ker so cene nepremičnin na Hrvaškem rasle,” se spomni Blagus začetkov njihovega sodelovanja.

V fokusu slovenske obtožnice so tudi predstavniki malih hrvaških podjetij, ki so se ukvarjala z odkupi zemljišč v korist slovenske banke. V obtožnici se trdi, da so bili povezani s takratnim direktorjem banke Matjažem Kovačičem in Blagusem in da so hrvaška posredniška podjetja denar, s katerim je KBM projekt kupoval zemljišča, nakazovali na nerezidenčne račune fizičnih oseb v Avstriji in Švici. Kmalu zatem je nova kreditna banka Maribor (NKBM) krenila v prodajo svojega problematičnega nepremičninskega posla na Hrvaškem. Banka se je s prodajo želela rešiti bremena, ki jo je stal ugleda in veliko denarja, kot tudi policijske preiskave, ki se je raztegnila od Slovenije na Hrvaško. Slovenski mediji so celo povezali celotno zadevo z nekdanjim slovenskim premierjem Janezom Janšo.

Novo Kreditno banko Maribor je v tem času, leta 2015, prevzel ameriški investicijski sklad Apollo in Evropska banka za obnovo in razvoj in so se lani med drugim odločili prodati hrvaško lizinško družbo KBM Leasing, da bi očistili portfelj banke. Na razpisu je, po neformalnih informacijah, najboljšo ponudbo imel Texo Management, pogodba pa je bila sklenjena lani jeseni. V začetku februarja letos je Texo Management postal ustanovitelj lizinške družbe. Med drugim je Texo Management pridobil tudi lastništvo nad nepremičninami, ki so vidne na spletni strani lizinške družbe, prodajale pa so se preko oglasnika Njuškalo, kjer je na voljo seznam “odvzetih nepremičnin in premičnin”. Gre za različne nepremičnine, od zemljišč do poslovnih prostorov, najbolj dragoceni v tem seznamu pa so poslovni prostor v Remetincu, ki so ga prodajali za 6,2 milijona kun in poslovni prostor v Oroslavju za ceno 1,2 milijona kun.

Pridobitev Texove nekdanje družbe KBM je postala zanimiva za medije, saj se je zgodila, ko je bil Texo Management angažiran kot svetovalec družbe AlixPartners, ki je svetoval pri prestrukturiranju Agrokorja. Prav zaradi tega dejstva je vladni komisar za Agrokor Ramljak vložil nepreklicni odstop. Afera je bila odprta, ko je prišel eden od računov, iz katerega je postalo očitno, da je Texo Management izdajal tedenske račune v višini 242.893,76 kun. Račun za obdobje od 2. do 8. januarja 2018 je bil izdan AlixPartnersu 10. januarja in ga je direktor Matic, ki se šteje za enega od najbolj pomembnih v koncernu. Matić in Ramljak sta že bila pred tem partnerja v podjetju Texo Management, vse dokler ni bil Ramljak imenovan za vladnega komisarja za Agrokor.

image (8)

Ramljakovo nekdanje podjetje

Odkritje, da je Ramljakovo bivše podjetje posredno angažirano v Agrokor in zneski, ki jih je zaračunavalo za svoje storitve, so povzročili veliko polemik, predvsem zato, ker gre za podjetje, ki prej ni ustvarjalo tako visokih letnih prihodkov, kot jih je ustvarjalo v angažmaju za Agrokor. Gre za družbo, ki je bila ustanovljena marca 2003 in se je takrat ukvarjala s povsem različnimi posli pod imenom Bakina kuhinja d.o.o., ki se je leta 2008 spremenila v Texo projekt d.o.o. in v letu 2010 v Texo Management. Pet let kasneje, leta 2015, je bila družbi pripojena družba Quaestus partnerji, lastnika Borislava Škerge. Njen osnovni kapital se je povečal s 20.000 na 500.000 hrvaških kun. V Quaestus partnerjih je bil Matić prav tako član družbe od leta 2003. Texo Management je tako v letu 2015 prijavil prihodke v višini 2,6 milijona kun, odhodki pa so znašali 4,6 milijona in so tako leto končali z izgubo 1,9 milijona HRK.

Leto prej, ko je v firmo prišel Ramljak, je podjetje poročalo o prihodku v višini 1,4 milijone kun. Skupni prihodki v letu 2016 so znašali 1,3 milijone kun, odhodki so znašali milijon in izkazan je bil dobiček v višini 283,600 kun. Podjetje je imelo dva zaposlena v letu 2016, s povprečno neto plačo 4,276 kun, kar je več kot leta 2014, ko je družba imela enega zaposlenega, s povprečno neto plačo 2.730 kun. Danes Texo Management odela v samo enem tednu svetovalne dejavnosti, v vrednosti več kot 200.000 kun. Kot družba z osnovnim kapitalom 500.000 kun je Texo Management prevzel v lastništvo lizinško družbo s osnovnim kapitalom 132 milijonov kun. Vprašanje je torej, od kod družbi, ki je leta 2016 imela le dva zaposlena, sedaj pa trdi, da jih ima pet, čas in denar za prevzem KBM Leasinga in to v času, ko je angažirana v zapletenem procesu prestrukturiranja Agrokorja.

logo-topnews (1)

 

 

KOMENTARJI

TOPNEWS (2)
  • comment-avatar
    xtc 4 meseci

    Bodo že razpucali,kdo je koga za koliko nategnil.

  • comment-avatar
    Jožef 4 meseci

    Ah, g. Vodušek ? Težko je biti neodvisni novinar, ko pa od neodvisnoti ne moreš živeti. Kaj šele “trajbati” luksos in se iti “hockstaplerja”. Ne moreš biti istočasno pošten in “jeben”. Tako pač je v Sloveniji in po nekod drugod.