Kdo bo naslednji predsednik Evropske Centralne Banke? Kandidat tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec!

Mario Draghi bo oktobra 2019 zaključil z opravljanjem funkcije predsednika Evropske centralne banke, spekulacije o njegovem nasledniku pa so že v polnem teku, piše ameriški Bloomberg News, ki je tudi izvedel raziskavo o tem, kdo ima trenutno največ možnosti za uspeh.

Kdorkoli bo prevzel delo predsednika ECB, bo moral krepko zavihati rokave. V italijanskem osemletnem mandatu so prevladovali ukrepi za boj proti kriznim razmeram in opredelitev, da se stori “vse, kar je potrebno” za ohranitev evra. Naslednji predsednik, ki ga bodo izbrale vlade Evropske unije, bo verjetno moral sprostiti neprecedenčno spodbudo ECB in obnoviti njene odbojne mehanizme, preden nastopi naslednja kriza.

Nemški kandidat Jens Weidmann je po Bloombergovi februarski raziskavi zgodnji favorit, vendar pa ima kar nekaj kakovostnih konkurentov. Imenovanje predsednika ECB je le ena od večjih evropskih političnih pozicij, ki jo bo zaznamovala obilica političnega trgovanja v zvezi z nacionalnostjo, spolom, političnim ozadjem ter strokovnim znanjem.

Najbolj verjetni nominiranci za predsednika ECB, ki utegnejo naslediti Draghi-ja Razvrstitev, ki temelji na Bloombergovi raziskavi ekonomistov (metodologija raziskovanja spodaj)

Kandidati

Jens Weidmann: “Frankofilski jastreb”

Weidmann je leta 2011 postal najmlajši predsednik Bundesbanke po tem, ko je njegov predhodnik odstopil v znak protesta glede nakupov obveznic ECB. Sedaj je 49-letnik bolj premišljen do odvračalne monetarne politike in si je pridobil spoštovanje doma. Draghi ga je kritiziral predvsem zaradi njegovega pristopa “nein zu allem” – ne za vsakogar. To mu lahko škodi, če se bodo ostale države ustrašile, da bo preveč hiter pri zapiranju denarnih pip. V njegovo korist: Nemčija ni nikoli predsedovala kljub temu, da je največje gospodarstvo regije.

Po študiju v Nemčiji in Franciji je Weidmann delal v Mednarodnem denarnem skladu in med leti 2006 in 2011 odšel iz Bundesbanke, da bi lahko delal kot svetovalec nemške kanclerke Angele Merkel. Trdi, da gradi svojo vzdržljivost tako, da se je povzpel na stopnice v pisarno v 12. nadstropju v Bundesbanki, nekaj kilometrov od centra ECB.

Francois Villeroy de Galhau: “Nemško govoreči bankir”

Francoski guverner Centralne banke se šteje za glavnega kandidata, če se vlade premislijo pri imenovanju Nemca. Od kar je leta 2015 prevzel funkcijo guvernerja v Banki Francije je Villeroy podpiral Draghiejeva stališča. Bil je tudi nekdanji bankir BNP Paribas SA, zaradi česar se močno zaveda skrbi posojilodajalcev glede negativnih obrestnih mer ECB.

Za Nemce verjetno ne bo preveč ugoden, sicer pa ima tudi poslovne stike s sosednjo državo. 58-letni stožec družine Villeroy & Boch ceramics izvira iz mejne regije Alzacija in nemško občinstvo nagovarja v svojem maternem jeziku – nemščini.

Philip Lane: “Tihi Irec”

Irska je edini ustanovitveni član evro-območja, ki v Izvršilnem odboru ECB doslej še nikoli ni imela sedeža, kar je guvernerja Irske centralne banke spodbudilo, da sprejme eden od štirih položajev, ki bodo na voljo v naslednjih dveh letih. Je nekdanji profesor ekonomije na “Dublin Trinity College-u”, ki ima doktorat Univerze Harvard. 48-letni Lane je v zadnjem času vpliven glas za oblikovanje varnega evropskega sredstva za zaščito pred krizo državnega dolga.

Christine Lagarde: “Trailblazing Globetrotter”

Lagarde se je uveljavila v tradicionalnem svetu pretežno moških oblikovalcev ekonomske in finančne politike. Kot francoska ministrica za finance med leti 2007 in 2011 je bila prva ženska, ki je imela takšno delovno mesto v skupini 8-ih držav. Je prva ženska, vodja Mednarodnega denarnega sklada.

Lagarde bi bila tudi prva ženska, ki bi vodila ECB in prva predsednica brez ekonomske diplome. Po izobrazbi odvetnica, je 62-letna Lagarde dosegla karizmo in čast zaradi svojega citata – nekoč je dejala, da se kriza Lehman Brothers morda ne bi zgodila, če bi bila banka Lehman Sisters.

Ardo Hansson: “Estonski reformator”

59-letni Hansson, rojen v Chicagu, je bil eden najbolj konsistentnih kritikov kvantitativnega popuščanja, ki se je boril proti hitenju nakupa obveznic v letu 2015 in ti leta kasneje zagovornik signalizacije izstopa iz kriznega obdobja.

Sin estonskih priseljencev, z doktoratom znanosti iz ekonomije na Harvardu, je bil vodilni ekonomist Svetovne banke za Kitajsko in eden od arhitektov nove valute Estonije po razpadu Sovjetske zveze. Njegovo imenovanje bi bil močan znak priznanja reformnih prizadevanj baltskih republik pri vključevanju v enotno valuto.

Klaas Knot: “Nizozemski up”

50-letni vodja Nizozemske centralne banke je eden najmlajših članov Sveta ECB. Prav tako je običajno na isti strani kot Weidmann na temo denarne spodbude in bil proti predolgemu zadrževanju nakupa sredstev.

Njegov sedemletni mandat se konča junija, izjavil je, da je “na voljo” za drugi krog. Dejstvo, ki mu ni v prid je, da je Nizozemska že predsedovala ECB – Wim Duisenberg je bil odgovoren za prva štiri leta enotne valute.

Erkki Liikanen: “Veteran EU”

67-letni finski guverner centralne banke bi prinesel desetletja izkušenj iz Bruslja na vrh ECB, saj vlade poskušajo rešiti strukturne pomanjkljivosti enotne valute. Leta 2012 je na višku dolžniške krize vodil skupino strokovnjakov, ki so predstavili načrt reform za bančni sektor EU. Načrt je bil le delno izveden.

Liikanen je bil izvoljen v finski parlament, ko je bil star le 21 let, od takrat pa je zasedal delovna mesta, vključno z evropskim komisarjem, finančnim ministrom, veleposlanikom v Bruslju in generalnim sekretarjem SDP. Leta 2004 je bil imenovan za guvernerja centralne banke in letos mu poteče mandat. Poleg tega, da je Liikanen blizu zaupnikov Draghi-ja, ki je podprl izredne spodbude, je tudi zmeren in pragmatičen.

Klaus Regling: “Zavarovalnica”

Kot eden od arhitektov evra je Regling preživel desetletje v nemškem ministrstvu za finance, kjer je pomagal pripraviti ekonomsko in monetarno unijo. V svojem sedanjem položaju, ko je vodil evropski mehanizem za stabilnost, je imel 67-letni Regling za države, ki so v finančni krizi, dober pregled nad eksistencialnimi težavami euro- območja.

Regling je tudi na različnih položajih v javnem in zasebnem sektorju v Evropi, Aziji in ZDA, med drugim tudi pri MDS in Evropski komisiji.

Olli Rehn: “Finski evrokrat”

Rehn, 55, je lahko eden od novih obrazov v evropskem centralnem bančništvu, sicer pa že nekaj let sodeluje v gospodarskih zadevah. Kot komisar EU, ki je bil zadolžen za evro med dolžniško krizo v regiji, je bil močan zagovornik davčne discipline, preden se je leta 2015 vrnil v finsko politiko kot minister za gospodarstvo in nadzoroval izhod države iz triletne recesije.

Lani februarja je bil imenovan v upravni odbor Banke Finske, kjer naj bi v letu 2018 nadomestil odhajajočega guvernerja Liikanena.

Luis Maria Linde: “Veteran za izplačilo”

Španec ima več kot dve desetletji izkušenj v centralni banki svoje države, delal pa je tudi na ministrstvu za gospodarstvo in trgovino. Upokojeni 72-letni Linde, se je aktiviral, da bi vodil Banco de Espana junija 2012, dva dni po tem, ko je španska vlada zahtevala reševanje bančnega sektorja.

Boštjan Jazbec: “Trobentač” (Trumpet Player)

Guverner centralne banke Slovenije, 47, je leta 2013 pomagal voditi svojo državo iz bančne krize. Še vedno se počuti odmeven – njegov urad je bil leta 2016 pod preiskavo, akcijo slovenskih preiskovalnih organov je obsodil predsednik ECB Mario Draghi.

Bivši svetovalec Mednarodnega denarnega sklada – trobentač – je zagovornik monetarne politike ECB. Dejal je, da bi stimulacija morala ostati v veljavi, dokler se ne obvlada inflacije. Prav tako je kandidat za mesto v skupščini za enotno odločanje (Single Resolution Board), ki nadzoruje ukinitev bank, ki niso uspešne.

Metodologija: Anketiranci so bili pozvani, da ocenijo tri najverjetnejše kandidate za predsedniško mesto ECB, ko se bo 31. oktobra 2019 iztekel mandat dosedanjemu predsedniku Mariu Draghi-ju, s tremi točkami za najboljšo oceno, z dvema točkama za drugo in eno točko za tretjo. Vsak posamezni rezultat je bil nato deljen z največ možnim številom glasov in pomnožen s 100, da bi dosegli končni rezultat. V raziskavi, ki je potekala med 7. in 9. februarjem je sodelovalo 34 ekonomistov.

Vir: Anketa, ki jo je izvedel Bloomberg