Ekskluzivno: Seznam težak 400 milijonov evrov – Neverjetno! Določeni posamezniki tudi po 3 mio evrov za nakup podrejenih obveznic
Kot smo na Topnews napovedali v članku “Razkrivamo “Schindlerjev” seznam za podrejence, vreden 580 milijonov evrov – So se provizije iz IranNLBgate-a prelile v podrejene obveznice?, danes ekskluzivno razkrivamo poimenski seznam imetnikov podrejenih obveznic bank KDD, ki so kotirale pri nas in so prenehale v sanaciji bank 2013/14. Gre za seznam, ki je bil pred sanacijo bank težak preko 400 milijonov evrov, medtem ko za 180 milijonov evrov bančnih obveznic, ki so kotirale v tujini in za katere sploh ni znano, kdo so bili dejanski lastniki in od kod jim denar. Neuradno gre pri slednjih za vplivno skupino izbrancev, ki so imeli denar in so ga s pomočjo zvez diskretno plasirali v tujino, zdaj pa delajo vse, da ne bi kdo začel brskati po tej zgodbi
V Državnem zboru bo v prihodnjih dneh druga obravnava predloga zakona, s katerim želi koalicija zagotoviti sodno varstvo imetnikom delnic bank in imetnikom podrejenih obveznic bank, ki so prenehale v sanaciji 2013/14. Gre za predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznic bank.
Med imetniki podrejenih obveznic, zlasti med tistimi, ki so se skrivali za skrbniškimi računi v tujini, je zavladala panika, saj jih skrbi, da bi kdo ob sprejemu zakona v DZ zahteval odgovore, zlasti na dve vprašanji:
– kdo so bili imetniki skupno 582 mio evrov podrejenih obveznic bank, ki so prenehale in znotraj tega zlasti kdo so bili imetniki 180 milijonov tistih obveznic, ki so kotirale v tujini in katerih je lastništvo skrito.
– drugo vprašanje pa je od kdo so posamezniki in podjetja, predvsem pa od kod določenim ljudem tolikšen denar za nakup obveznic, pri nekaterih gre namreč za več milijonov evrov.
Omenjeni vprašanji zahtevata odgovor, še preden bo država poplačala en sam cent za poplačilo izbrisanih imetnikov podrejenih obveznic obveznic bank, ki so bile izdane, prodane ali so kotirale doma in v tujini.
Zanimivo je, da noben medij do sedaj, niti levi, niti desni, ali neodvisni, ni problematiziral enormnih zneskov, ki so jih posamezniki vlagali v donosne podrejene obveznice, kar je vidno iz KDD izpiska. In postavlja se vprašanje od kod denimo milijoni “slovenskemu hmeljarju” Jožefu Času – nominalna vrednost njegovih obveznic je 3 milijone evrov. Dober milijon celjskemu odvetniku Igorju Karlovšku in soprogi, pa od kod več sto tisoč evrov direktorju hčerinske banke državne NLB Fritzu Zdenku za nakup slabega milijona evrov podrejenih obveznic. Ali pa recimo razvpitemu koroškemu podjetniku in lastniku bankrotiranih družb Zakršniku v vrednosti 300 tisoč evrov ter od kod denar zasebnemu podjetju Vasin Staneta Valanta, pri katerem so vse izgubili imetniki certifikatov 800 tisoč evrov. Med lastniki je tudi več različnih podjetij predvsem državnih pa tudi, ki so lastniki medijev med drugim KB 1909, ki je recimo lastnik Mladine.
Seveda so med imetniki izbrisanih podrejenih obveznic, tistim, ki so bile izdane doma in katerih lastništvo je znano tudi običajni nepoučeni posamezniki, ki so vložili v obveznice prihranke in nikakor niso sodili med elitne vlagatelje – zlasti veliko takih je bilo med imetniki obveznic NLB 26, ki jo je NLB na bančnih okencih promovirala kot alternativo klasičnemu depozitu in tako novačila navadne komintente.
Ti mali nepoučeni vlagatelji bi namreč morali, tako kot recimo Italiji sodno bitko za izgubljene vložke peljati preko tako imenovanega misselinga, to je presoje ali jim je banka kot nepoučenim vlagateljem pred na kupom res dala dovolj in prave informacije o podrejenih obveznicah, da so se bili sposobni trezno odločiti dati denar zanje, namesto, da bi ga vezali v depozit. Ali jim je NLB kot vabo navrgla le obrestno mero, ki je bila pri NLB26 6,25 odstotka ali skoraj enkrat več kot pri dolgoročnem depozitu, ki ga je NLB nudila takrat po 3,25 odstotni obrestni meri.
Pomenljivo je tudi zakaj se noben medij ne vpraša zakaj nepoučeni vlagatelji niso vložili vseh naporov v tožbe NLB zaradi misselinga? In uakaj so šla lobiranja v iskanje “enake rešitve za vse podrejence”, čeprav so med njimi enormne razlike v poučenosti, saj je treba upoštevati, da je bilo prenehanje teh papirjev narejeno na podlagi zakona, skladno z novimi pravili o delitvi bremen pri reševanju banka, da bi tako znižali stroške za davkoplačevalce.
Seznam KDD (Klirinško depotne družbe) izbrisanih imetnikov podrejenih obveznic, ki je dolg celih 22 strani vsebuje skoraj 1600 imen različnih posameznikov in podjetij, predvsem v državni lasti in je v nadaljevanju prvič objavljen v celoti. Gre za stanje na dan izbrisa:
watermarked_IMG_0001.16
watermarked_IMG_0001.15
watermarked_IMG_0001.14
watermarked_IMG_0001.13
watermarked_IMG_0001.12
watermarked_IMG_0001.11
watermarked_IMG_0001.10
watermarked_IMG_0001.9
watermarked_IMG_0001.8
watermarked_IMG_0001.7
watermarked_IMG_0001.6
watermarked_IMG_0001.5
watermarked_IMG_0001.4
watermarked_IMG_0001.3
watermarked_IMG_0001.2
watermarked_IMG_0001.1
watermarked_IMG_0001.22
watermarked_IMG_0001.21
watermarked_IMG_0001.20
watermarked_IMG_0001.19
watermarked_IMG_0001.18
watermarked_IMG_0001.17
watermarked_IMG_0001.2
watermarked_IMG_0001.3
watermarked_IMG_0001.4
watermarked_IMG_0001.5
watermarked_IMG_0001.6
watermarked_IMG_0001.7
watermarked_IMG_0001.8
watermarked_IMG_0001.9
watermarked_IMG_0001.10
watermarked_IMG_0001.11
watermarked_IMG_0001.12
watermarked_IMG_0001.13
watermarked_IMG_0001.14
watermarked_IMG_0001.15
watermarked_IMG_0001.16
watermarked_IMG_0001.17
watermarked_IMG_0001.18
watermarked_IMG_0001.19
watermarked_IMG_0001.20
watermarked_IMG_0001.21
watermarked_IMG_0001.22
