Evropski mediji: Kolinda pridobiva glasove na Praljkovi smrti, Plenković je prvi evropski premier, ki podpira vojnega zločinca

Slobodan Praljak, režiser, ki je postal glavni vodja bosanskohercegovskih Hrvatov v vojni v BIH v začetku 90-tih let prejšnjega stoletja, je bil obsojen za zločine, ki vključujejo bombardiranje Mostarja in zlorabo vojnih ujetnikov – vendar pa je hrvaški premier Andrej Plenković razglasil sodbo Haaškega sodišča za “globoko moralno krivico”, hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović pa “že zdaj zbira glasove nacionalistov za ponovno predsedniško kandidaturo leta 2019”, pišejo evropski mediji.

Just a reminder, via Hikmet Karcic, not to forget the victims of Herceg-Bosna. These are survivors of Dretelj concentration camp in 1994 shortly after they were released. #Praljak pic.twitter.com/XZC8X4yRa3

— Valerie Hopkins (@VALERIEin140) November 29, 2017

Fotografija iz leta 1994: preživeli iz Koncentracijskega taborišča Dretelj, pod vodstvom Slobodana Praljaka

Kot smo že pisali, je bila to prva izjava nekega vodje vlade države iz EU, ki podpira obsojenega vojnih zločinov, je ugotovil britanski Guardian.

Avstrijski dnevnik Der Standard je objavil veliko analizo z naslovom “Hrvaška desnica je “profitirala” na samomoru vojnega zločinca Praljka”, v kateri opisuje, kako so v Mostaru in Zagrebu prižigali lučke v čast vojnega zločinca Slobodana Praljka, ki se je zastrupil v haaški sodni dvorani potem, ko so mu potrdili 20-letno zaporno kazen. Na podlagi odzivov hrvaških nacionalistov, bi lahko zaključili, da Praljak ni bil vojni zločinec, temveč svetnik, ugotavlja Standard.

“Praljak je očitno načrtoval svojo pretvorbo v ikono” in predvidel, da bo imel njegov samomor politične posledice. Ena takih je, da hrvaška vlada zavrača sprejeti sodbo Haaškega sodišča hercegovski šesterici. Poudarja se, da je premier Andrej Plenković sicer “bolj umirjen kot konzervativno-nacionalistični politik”, začel govoriti o nepravični sodbi in najavil “pravne in politične korake,” čeprav se dobro zaveda, da ne more ničesar storiti. Slednje je za Standard potrdil tudi tiskovni predstavnik Haaškega sodišča, ki je poudaril, da so bile vse pravne možnosti že izčrpane.

“V Hrvaški je moč slišati bore malo racionalnih glasov” v zvezi s sodbo hercegovski šesterici. Med redkimi sta bivši predsednik Ivo Josipović in bivša ministrica za zunanje zadeve Vesna Pusić, piše Standard in doda, da so mnogo glasnejši politiki, ki so glede sodbe naredili veliko nacionalno vprašanje, kot je predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, ki “že zdaj zbira glasove nacionalistov za ponovno izvolitev leta 2019”. Predsednica Kolinda je Praljka hvalila tudi pred izrekom sodbe in v nasprotju z dejstvi izjavila, da Hrvaška ni bila agresor v BiH. K temu se je pridružil tudi Plenković, ki je nasprotno resnici izjavil, da Srbija ni bila v Haagu obsojena za skupni zločinski načrt.

Tudi nemški Der Spiegel se zgraža nad dejstvom, da “Hrvaška žaluje zaradi enega vojnega zločinca”.

Praljkov samomor, katerega so prenašali mediji po svetu, se roga sodnim varnostnim postopkom. Haaško sodišče in nizozemska policija poskušata ugotoviti, kako je Praljak prišel do stekleničke strupa in kako je možno, da ni bil niti en sodni policist dovolj blizu Praljka, da bi preprečil njegovo dejanje.

Glavni haaški tožilec Serge Brammertz v Mostarju

Glede trditve hrvaškega političnega vodstva, da je s sodbo Haaškega sodišča storjena krivica hrvaškemu narodu, je glavni haaški tožilec Serge Brammertz dejal, Haaško sodišče ni sodilo narodom, temveč storilcem vojnih zločinov. “Obsojeni storilci niso vojaki, ki so se borili za domovino, svoje vasi ali družine, temveč poveljniki, ki so ubijali vojne ujetnike, zaščitene z Ženevsko konvencijo. Nič ni herojskega v požiganju vasi, izseljevanju ljudi iz njihovih domov ali spodbujanju vojakov k množičnemu spolnemu nasilju.”

“Obsodba Mladića je le obsodba Mladića, ne pa obsodba naroda. Zelo pomembno je, da skupnost, iz katere izvira storilec, razume, da mi znamo to razlikovati”, je dejal Brammertz in dodal, da je treba poudarjati, da obsojeni v Haagu niso heroji, temveč tisti, ki se lažno prikazujejo kot branilci svojega naroda, pravzaprav pa so izkoristili in izdali njegovo zaupanje za svoje lastne osebne in politične interese.

Glavni haaški tožilec Brammertz je še dejal, da je potrebno, da se od storilcev zločinov ogradijo politiki in ne uporabljajo nacionalistične retorike, saj s tem samo “oživljajo temne duhove iz 90-ih let”.