Ali bi Jelka Godec in Matej Avbelj podprla financiranje tudi za turško osnovno šolo? – Turški osnovni šoli je Ministrstvo za izobraževanje zavrnilo priznanje javno veljavnega programa

Ideološka in politična debata, povezana s financiranjem javnih osnovnih šol, se je razvila v najbolj ostro bitko za interpretacijo pred volitvami.

Najbolj radikalni spopad se je zvil sinoči v Tarči, ko je ravnatelj Osnovne šole Dol pri Ljubljani Gregor Pečan tiste, ki se zavzemajo za 100 odstotno financiranje, spomnil na možnost, da lahko že jutri z zahtevo po financiranju pride islamska skupnost, židovska skupnost in ostale verske skupnosti.

Na vprašanje, ali bodo opozicijske stranke in ustavni pravniki podprli tudi 100 odstotno financiranje drugih verskih skupnosti, je izzval ustavnega pravnika Mateja Avblja in podpredsednico SDS Jelko Godec. Sledila je zahteva po odstopu in ostre replike.

Pečan: “Jaz upam, da se vse te civilne pobude in vsi, ki se zelo glasno zavzemajo zdajle za 100 odstotno financiranje zavedajo, da lahko že jutri pride s kompletnimi papirji in z vsem na primer recimo islamska verska skupnost za ustanovitev svoje šole, judovska verska skupnost za ustanovitev svoje šole potem, nenazadnje “Transvesoljska zombi cerkev blaženega zvonjenja” in še ne vem kdo in zdaj, ali smo pripravljeni na to?

Voditeljica: “Mimogrede, turški šoli je Ministrstvo za izobraževanje zavrnilo priznanje javno veljavnega programa”.

Pečan: “Ne, ampak pričakujem, da bodo te iste skupine, ki danes glasno vpijejo za sofinanciranje …”

Avbelj: “V čem je problem, v čem je problem? Če prav razumem, vi ste ravnatelj in pozivate k diskriminaciji judovskih in muslimanskih šol”?

Pečan: “Presenečen sem, da me kot pravnik narobe razumete”.

Avbelj: “To je bilo pa, ravnatelj javne šole bi moral po tej izjavi v normalni državi odstopiti. To je škandal prve vrste. Vsakdo v tej državi, vsak posameznik, ne glede na njihovo versko izpoved, lahko ustanovi šolo”.. ..

Gregorič: “Oprostite, očitali ste mi politikantstvo. To, kar ste zdaj naredili, je tudi politikantstvo. To je pihanje na duše gledalcev in izzivanje, da bi bili mi… Jaz sem bil pri gospodu Brglezu in mi je dejal, da je težava turška šola.. Sem ga vprašal zakaj pa , v čem je težava….”.

Godec: “Na ministrstvu je bilo izraženo, da delajo takšno razmejitev oziroma takšno financiranje, ker se bojijo, da bo prišla turška šola s svojim programom. To, kar je izjavil gospod, ki je predstavnik ravnateljev vseh javnih šol”.

Pečan: “Lepo vas prosim, jaz nisem ničesar takega izjavil in prosim, če nehate me tukaj blatiti. Vaši poslanci so v prvi vrsti, ki zganjajo ksenofobijo”.

Nekdanji šolski minister Slavko Gaber je šel še nekoliko dlje. Po njegovem pri odločitvi Ustavnega sodišča ne gre le za nekaj odstotkov doplačil pri šolah, odločitev Ustavnega sodišča kaže na globlje spremembe:

Gaber: “Tu gre pač za poskuse repozicioniranja določenih sil v družbi, ki bi želele seveda več zase, Ne samo Patrio ali kaj podobnega, ampak tudi šole, bi najraje videle, da bi bile njihove, po možnosti še kakšne vojaške enote ali pa kaj podobnega”

Včeraj se je v debato vključila tudi Komisija za Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci ter nadškof Anton Zore in Ivan Štuhec.

Zore DZ ne odreka pravice, da lahko spreminja Ustavo, a poudarja, da je pomemben tudi namen: “V konkretnem primeru, ta namen ni demokratičen, kar potrjuje tudi mnenje številih ustavnih pravnikov.”

Na vprašanje, ali namerava Katoliška cerkev ustanavljati nove zasebne šole, pa je odgovoril: “Glede na to, koliko težav imamo že samo z ohranjanjem teh šol in njihovim umeščanjem v naš “zideologiziran” prostor, imamo že zdaj preveč dela, da bi si lahko privoščili ustanavljanje še kakšne šole.”

Štuhec pa je na vprašanje, ali si Cerkev želi, da bi v slovenske šole uvedli verouk, odgovoril nikalno: “Verouk je kateheza, ki je v domeni Cerkve in ga iz Cerkve ne bomo dali, ker če bi to naredili, bi bili neumni.”

Bi pa bili po njegovem za to, da se uvede pouk o religijah kot nekonfesionalni pouk, saj tak pouk poznajo številne evropske države.