Tuđman je sodeloval v skupnem zločinskem načrtu s ciljem etničnega čiščenja v BIH

Hrvaški internetni portal Index.hr je pokomentiral stališče hrvaškega premierja Andreja Plenkovića v zvezi z včerajšnjo razglasitvijo sodb šestim bosanskim Hrvatom, ki so bili obsojeni vojnih zločinov, pri načrtu etničnega čiščenja Bošnjakov pa je Haaški tribunal omenil tudi takratno hrvaško vodstvo, kar pa Plenković negira.

“Menimo, da takratni hrvaški državni vrh ne more biti povezan z dejstvi, kakor so razložena v sodbi iz leta 2013,” je po izreku sodbe haaškega sodišča, ki je šest bosanskih Hrvatov obsodilo vojnih zločinov, pri načrtu s ciljem etničnega čiščenja Bošnjakov pa omenilo tudi takratno hrvaško vodstvo, sporočil hrvaški premier Andrej Plenković.

Včerajšnja Haaška sodba hercegovski šesterici je potrdila obstoj skupnega zločinskega načrta, v katerem je sodeloval tudi Franjo Tuđman, je lahko presenetljiva ali problematična za tiste, ki nočejo verjeti, besedam in dejanjem prvega hrvaškega predsednika v svoji politiki do Bosne in Hercegovine. Haaška razsodba je res samo pravno formalnost, saj je Tuđman sodil samemu sebi – od zgodnjih do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je sanjal o delitvi Bosne in Hercegovine in izvajal politiko, katere cilj je bila delitev Bosne in Hercegovine.

Že septembra 1991 je Tuđman dejal sledeče: ”sem rekel, ali takšna Bosna, ki bo zagotovila interese tudi hrvaškega naroda ali pa prosim – delitev! S tem, da sem dejal: en del Srbiji, en del Hrvaški, lahko pa ostane tudi muslimanska državica na sredini, tista zgodovinska državica Bosna, ki potem ne bi imela ambicije ustvarjanja neke velike islamske države v Evropi.”

Tuđman je sanjal o Republiki Hrvaški v mejah Banovine

Decembra, pa je govoril tako: ”Naš cilj od začetka ni bilo vzdrževanje take Bosne in Hercegovine, kot je danes. To hrvaški politiki v bistvu ne odgovarja, saj bi bila hrvaška politika tako neprestano frustrirana z izgubo tako demografsko kot tudi ozemeljsko v BIH. Zato nismo slučajno omenili v preambuli hrvaške Ustave in Banovino Hrvaško. Takšna hrvaška država nima pogojev za življenje, vendar pa jih ima hrvaška država v mejah Banovine, še posebej z izboljšanimi mejami.”

Obstaja dobesedno na desetine Tuđmanovih izjav, izrečenih v medijih ali posnetih v prepisih, ki jih je dal sam idelati v predsedniški palači, saj je bil prepričan v svojo veliko zgodovinsko vlogo, ki pričajo, da mu je bila enotna BiH vedno na muhi. Dejstvo je, da je bil zelo ciničen in celo zadržano navdušen nad etničnim čiščenjem Hrvatov iz Republike srbske, pa je leta 1993 povedal naslednje: ”Dvesto tisoč Hrvatov so že izgnali iz njihovih območij, bo jih verjetno še 100.000. Groza za njih, vendar pa zgodovinsko gledano, razumete, pomeni, da bomo imeli še teh 100.000 do 200.000 Hrvatov, ki bodo okrepil hrvaško ozemlje, od Istre do Baranje, razumete, ko to zaključimo in tako naprej. Tako, da ni vsako zlo samo zlo, vendar ga moramo tudi tukaj izkoristiti.”

Od Tuđmanove milosti je bil odvisen vodilni kader tako imenovane Herceg-Bosne

Vendar pa Tuđman ni samo govoril, temveč je tudi delal na delitvi Bosne in Hercegovine, kot tudi na tem, da na Hrvaško priveže tako imenovano Herceg-Bosno oziroma geografsko gledano zahodno Hercegovino. Po njegovem ukazu so bili postavljeni in odstavljeni predsedniki HDZ BiH, sam je ukazal odstranitev Mateja Bobana s čela tako imenovane “Herceg-Bosne, poslal je vojaško poveljstvo HV, ki je upravljala s HVO, enote HV so se borile v BiH. Vse to je dejansko splošno znano od trenutka, ko se je tudi dogajalo, saj so o tem poročali in pisali posamezni hrvaški mediji, kot je npr. Feral Tribune.

Vse Tuđmanove poteze, ki so šle v prid obstoju Bosne in Hercegovine, kot je npr. podpis Washingtonskega sporazuma leta 1994, so bile izsiljene z mednarodnim pritiskom, zlasti Združenih držav Amerike. Tuđman je s svojo zgrešeno in zločinsko politiko do BIH povzročil ne le škodo BIH, temveč tudi Hrvaški, ki je kot država, na katero je Srbija izvedla agresijo, postala država, ki s Srbijo v kombinaciji izvaja agresijo na BiH. Hrvaški so celo v nekem trenutku grozile mednarodne sankcije. Hrvaška je zaradi Tuđmanove politike do BiH in številnih drugih avtoritarnih Tuđmanskih tendenc konec devetdesetih dočakala v globoki mednarodni izolaciji. Edini predsednik, ki se je udeležil Tuđmanovega pogreba, je bil turški.

Kriminalna politika do BiH je le en vidik avtoritarnosti Tuđmanove Hrvaške

Tuđmanova kriminalna in fanatična politika do BiH prav tako razkriva, kako nedemokratična je bila njegova Hrvaška. Rešitev enega človeka je bila nesporna državna politika, ki se ji nihče v državnem aparatu ni mogel uspešno zoperstaviti. Seveda so na neuspeh Tuđmanove politike do BiH opozarjali nekateri intelektualci in novinarji, ki se jih je nato seveda razglasilo za izdajalce in sovražnike države, celoten državni aparat je delal to, kar si je Tuđman kot posameznik zamislili. Ni bilo nikakršnih “checks and balances”. Še huje, kriminalna politika do BiH je bila le eden od mnogih simptomov Tuđmanove avtoritarnosti in nedemokratičnosti, ne izjema, temveč pravilo.

Zato včerajšnja haaška sodba o tem, da je Tuđman z vodilnimi tako imenovane Herceg-Bosne bil del skupnega zločinskega načrta, ki predstavlja ugotovitev očitnosti oziroma nesporne stvarnosti, potrditev, da se je sodišče odločilo verjeti Tuđmanu, njegovim besedam in njegovi politiki. Za Hrvaško to sploh ni slabo, razen za tiste, ki menijo, da je Tuđman = Hrvaška. Vendar Hrvaška je lahko in mora biti veliko več, zaključi avtor teksta Gordan Hudaček.

Član predsedstva BIH je sodbo Haaškega sodišča ocenil tako:

Haaško sodišče je s temeljitim delom potrdilo svoj ugled in vrnilo občutek delnega zadovoljstva žrtvam in družinam žrtev. Sodbe morajo biti pošteno sprejete in uveljavljene,” je sodbo komentiral Izetbegović. Za politiko pod vodstvom takratnega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana je dejal, da je poskušala vzpostaviti etnično hrvaško entiteto znotraj meja Banovine Hrvaške iz leta 1930 in ustvariti osnovne pogoje za njeno priključitev Hrvaški.

Prav nasprotno stališče pa ima aktualni hrvaški premier, ki pravi tako:

Za skupni zločinski načrt s ciljem etničnega čiščenja, kot ga je opredelilo haaško sodišče, premier Plenković meni, da je v nasprotju z resničnimi dogodki med vojno v BiH. Napovedal je, da bo hrvaška vlada sprožila pravne in politične mehanizme, da bi zavrnila navedbe iz današnje sodbe. Pojasnil je, da obstajajo elementi za revizijo postopka ter sprožitev tega vprašanja v Varnostnem svetu Združenih narodov, ki je ustanovil haaško sodišče.

Vse kaže, da si bo moral Plenković osvežiti spomin in si ogledati posnetke vojnih grozot iz BIH, ki so jih v svet vsakodnevno prenašali številni svetovni mediji. Na mnogih je nazorno prikazano med drugim tudi početje HV in HVO med vojno v BIH, da izjave takratnega hrvaškega državnega vrha niti ne omenjamo.