Lanski novoletni koncert v Slovenski filharmoniji je poleg gledalcev zahteval še eno žrtev mladega čelista, ki se je šolal v tujini

Dogajanje naroda oziroma stavka v Slovenski filharmoniji, o kateri smo pisali na Top News, je očitno vspodbudila naše bralce, ki nam sporočajo o novih “žrtvah” revolucije. Celo z imenom in priimkom, kot si lahko prebere v spodnjem zapisu našega bralca:

Spoštovani g. Vodušek

Zasledil sem vaš članek o odpustitvi mladega čelista štipendista SF in vam sporočam, da ne gre za edini primer, ko se kopja nekih interesov posameznikov lomijo na plečih ničesar krivih mladih glasbenikov.

Lanskoletni božični koncert je odpadel zaradi stavke v orkestru, solist pa bi moral biti še en mladi čelist, ki se je prav tako šolal tudi na univerzi v tujini. Dogodek ni doživel kakšnega odmevnejšega epiloga (tudi na sodišču), saj se verjetno zaradi ljubega miru mladi čelist ni odločil za pregon do katerega je bil po mojem mnenju upravičen, saj mu je bila povzročena velika škoda. Laik si sploh ne more predstavljati, kaj za mladega instrumentalista pomeni koncert z orkestrom, na katerem bo sam solist. Upam si trditi, da so ga okradli vsaj za leto dni intenzivnega študija in priprav. Da sploh ne omenjam stresa in ostalih psihičnih pritiskov.

Drugače pa sta ta dva primera le košček gnojne bule v visokošolskem izobraževanju glasbene smeri. Na primer, če hočeš biti sprejet na akademijo, se moraš prej dogovoriti z nekim profesorjem, če ne pa te ocenijo nezadostno in si prisiljen študij plačevati kot izredni študent. To se je pripetilo tudi moji hčeri, ki pa je po neuspelem sprejemnem izpitu na ljubljanski akademiji, s popolnoma enakim programom, poizkusila še na prestižni univerzi v tujini in bila izbrana med dvesto kandidati iz celega sveta za dve prosti mesti. Po tej logiki na ljubljanski akademiji študirajo same Marthe Argerich in Arthurji Rubinsteini. Glede na to, da Slovenija po Aciju Bertonclju ni imela spodobnega pianista sumim, da so vsi ti talenti poniknili v cono somraka. Tega pisma vam sicer ne bi pisal, vendar se je hči odločila, da bo svojo umetniško pot nadaljevala v tujini. Tu bi bila s svojo izobrazbo in malo drugačnim pristopom zelo nevarna za obstoj socialističnega šolstva in verjetno zaradi strahu pred konkurenco nezaposljiva.

Upam, da vas z mojim pismom nisem preveč zamoril, morate pa razumeti, da že več kot 20 let, kot starš spremljam to šolanje glasbe na vseh nivojih in sem enostavno moral spustiti nekaj pare iz lonca.

Želim vam veliko uspeha v preiskovalnem novinarstvu.

Juirj Hübscher