Šarec Pahorja po 26. letih pošilja domov – kdo je luzer in kdo zmagovalec prvega predsedniškega soočanja?

Predsedniške volitve se bodo letos odvijale na fronti spopada med rutinerjem in novim zvezdnikom,  Borutom Pahorjem in Marjanom Šarcem.

Borut Pahor stavi na politične izkušnje, Marjan Šarec pa pravi, da so včasih filmi, kjer ni zvezdniške zasedbe, veliko boljši od tistih, kjer je zvezdniška zasedba. Četrtkovo soočenje v oddaji 24ur zvečer na POP TV, v katerem so kandidate spraševali predvsem glede dvojnih meril slovenskega sodstva in zlorab pravne države. Govorili so o globoki državi, lobijih oziroma o ugrabljeni državi in v tem kontekstu pokomentirali tudi nedavno razkritje pranja denarja. Tudi namige italijanskih časopisov, ki so zdaj sprožili sume o pranju denarja v Novi kreditni banki Maribor ter prej v Novi ljubljanski banki. Je bil arbitražni sporazum triumf ali največji fiasko slovenske politike? To so teme, ki so zaznamovale Soočenje predsedniških kandidatov, ki jim javnomnenjske raziskave kažejo najbolje na POP TV,

Soočenje, ki je bilo nekakšen uvod v predsedniško bitko, ki se je vrtelo okoli stališč kandidatov za predsedniško funkcijo, je vsaj, ko gre za odgovore glede delovanja pravne države, prineslo razočaranje nad (ne)odgovori aktualnega predsednika Boruta Pahorja, ki se ni želel opredeljevati predvsem do aktualnih sodnih postopkov.

Na vprašanje novinarja Uroša Slaka: “Gospod Pahor, zdaj vas ne sprašujem kot predsednika, ampak kot predsedniškega kandidata, mi lahko odgovorite na vprašanje, ali je v tem konkretnem primeru, o katerem smo govorili, sodišče bolj naklonjeno levi politični opciji ali ravna drugače, ko je pred sodiščem desni politik? V uvodnem vprašanju je novinarja namreč zanimalo kako gledajo aktualno odločitev sodišča glede Zorana Jankoviča.

Slak: Kako gledate na odločitev višjega sodišča, da se v primeru Zorana Jankovića, za katerega je tožilstvo zamudilo rok za uvedbo zahteve po preiskavi izbriše, v dejanskem stanju prisluhe za Franca Kanglerja pa ne, in je te prisluhe uporabilo in ti prisluhi so bili podlaga za obsodilno sodbo zoper Franca Kanglerja. To v ljudeh vzbuja dvom, da sodstvo odloča drugače, ko gre za politika z leve provenience kot z desne.

Pahor: Ta dvom razumem, kot predsednik republike pa se v odločitve pravne države ne mešam, moja odgovornost je bila in sem jo vestno izpolnjeval, da sem predstavnike v institucije pravne države predlagal, Državni zbor pa je brez zamud o njih odločal, v želji da delujejo neodvisno in da imajo ustrezne strokovne kvalifikacije.

Slak: ima sodstvo dvojna merila, ena za župana desne provenienca, ena za župana leve provenienca, vi ste bili včasih član Pozitivne Slovenije, kaj to pomeni?

Šarec: Ja, nekaj časa sem bil, predvsem pa me moti že kot državljana to, da gledam tisto prenašanje škatel, hišne preiskave, potem pa se dolga leta nič ne zgodi. Obstajajo dvomi, obstajajo dvomi, obstajajo sumi, zgodi se nič, zadeve se zamegljuje, predvsem bi morala sodišča v primerih politikov odločiti hitro, po mojem v kakšne pol leta bi morali imeti črno na belem, ali je človek kriv, ni kriv, predvsem pa resnični sodstvo, saj vemo justicia ima zavezane oči, se pravi naj bi bili enaki vatli za vse. To bi pričakoval kot državljan.

Slak: Kaj bi vi pričakovala v takih primerih kot predsednica, gre tukaj za dvojna merila gospa Novak?

Novak: Zagotovo gre za dvojna merila, za navadne državljane in pa ti ste na pomembnih funkcijah, predvsem sem mi že samo dejanje zdi nesprejemljivo, ne glede na to ali bodo prisluhi zavrženi ali ne, že samo dejanje je nespodobno za enega politika in uboga gospa, o kateri zdaj govorimo nehote in ni za to kriva. Zato tudi kandidiram za predsednico države, da se bom zavzela za pravično državo, kjer bodo zakoni veljali za vse enako.

Slak: Kako vidite vi gospa Tomc to odločitev sodišča, prav gotovo je cilj vsakega predsednika države, da predseduje pravni državi da se v primeru Jankovića prisluhi zbrišejo, v primeru Kanglerja pa ji uporabi. Gre za različne vatle za politike z levega in desnega pola?

Tomc: Definitivno gre za različne vatle in gre po mojem mnenju za evidentno zlorabo pravne države. Nedopustno je, da v podobnih primerih, kar ta ki ga navajate očitno je, da sodišča odločajo drugače. Sodna praksa je pokazala svoje, sodna praksa je doslej tako kot je, in če bi upoštevali sodno prakso, potem bi bila odločitev sodišča drugačna.

Slak: Gospod Pahor, zdaj vas ne sprašujem kot predsednika, ampak kot predsedniškega kandidata, mi lahko odgovorite na vprašanje, ali je v tem konkretnem primeru, o katerem smo govorili, sodišče bolj naklonjeno levi politični opciji ali ravna drugače, ko je pred sodiščem desni politik?

Pahor: Gotovo vem, da bi vi želeli slišati moje mnenje in ga imam, vendar se ga moram vzdržati.

Slak: Zakaj?

Pahor: Zato, ker sem predsednik republike in predsedniški kandidat.

Slak: Ampak danes smo na predvolilnem predsedniškem soočenju.

Pahor: Da, da, da, da in če hočemo imeti pravno državo, ki bo neodvisna tudi od političnega vpliva, se to začne pri predsedniku republike.

Novak: poglejte, kako se imenujejo sodniki, pride predlog v Državni zbor, tam ga koalicija potrdi in potem je jasno komu so bolj sodniki naklonjeni. Jaz si želim predvsem, da bi bili izvoljeni kandidati, ki so tako strokovno dobro podkovani, ki so v sovi praksi že pokazali, da so neodvisni, da so odločni, učinkoviti in pošteni. Če ni te kvalitete, da so pošteni in odgovorni, potem tudi poklicne kvalifikacije nič ne veljajo.

Tomc: Jaz se strinjam s tem, da se predsednik države ne vtika vedno v vsak posamezen primer, ampak trdno stojim za tem, da pa predsednik države mora imeti svoje mnenje in gre tukaj za načelno mnenje ali naša pravna država deluje ali ne deluje in v teh primerih je evidentno, pa pustimo tukaj ob strani ali gre za leve ali desne politike, ampak evidentno je, da imamo pri nas privilegirane oziroma drugorazredne in prvorazredne državljane. Za ene velja pravna država, eni morajo plačati vsako položnico, vsako kazen, za druge, ki pa lahko naredijo veliko večje prekrške, kazniva dejanja, pa ta pravna država ne velja. To je seveda sistemski problem v naši državi.

Pahor: Jaz sem se kot predsednik republike neštetokrat izjasnil o pravni državi in se bom tudi kot predsedniški kandidat. Ampak o konkretnih primerih se pa po mojem mnenju predsednik ne sme izrekat.

Slak: Ali imate, zdaj vas sprašujem o splošnem mnenju, ali pravna država deluje za vse enako ali ne. Vas bom pa obratno vprašal.

Pahor: ne, mislim, da je ta občutek, da ne deluje, deloma upravičen, mogoče se stvari popravljajo, vendar prepočasi, razumem, da imajo ljudje dvom v to ali je resnica za vse enake in ali je dovolj hitra.

Šarec: Ne deluje pravna država za vse enako, saj vidimo, da nekoga rubijo za bagatelne vsote, drugi pa, ki imajo več denarja pa lahko izigravajo sistem in dolgo časa plačujejo odvetnike, da iščejo luknje v zakonih, potem se tudi odlaga odhod v zapor in podobne zadeve. Sam bi dodal k tej temi samo to, da če bi vsak v naši državi delal tisto, za kar je izvoljen, za kar je imenovan, v vsaki veji oblasti, se pravi tako v sodni veji kot politični veji, potem bi živeli v čudoviti državi in vse bi funkcioniralo. Vsak naj opravi svoje delo in to čim prej. Ne sme priti do zastaranj, vemo kakšni so roki, sodniki to vedo, pravniki to vedo in treba je storiti vse da do zastaranja ne pride, kajti najslabše je, ko epiloga ni.

Slak: In to bi zastopali tudi kot predsednik države, če vas boste izvoljeni.

Novak: Prevečkrat pride do zastaranj, predsednik države mora opozoriti vlada, da naj razišče zakaj do teh zastaranj prihaja, bodisi sodišča nimajo dovolj kadrov, bodisi niso dovolj usposobljena za to, kje je razlog, da do tega prihaja. Sicer res lahko rečemo, da ima naša država dvojna merila oziroma naša sodišča imajo dvojna merila.

Pahor: Rad bi se strinjal s tem, kot predsednik republike sem dal velikokrat mnenja vladi glede vprašanj priprave zakonov, ki so zadevala pravno državo.

Druga velika tema je bilo delovanje globoke države predvsem na področju bank in očitkov o pranju denarja, kjer je bil Borut Pahor soočen z vprašanji, ko je bil še funkciji predsednika vlade od leta 2008 do leta 2011, kjer se je aktualni predsednik moral soočiti z očitki o neaktivnosti. “Ne, ni bilo razlogov, razen tistega poročila Sove, se vlada sploh ni ukvarjala s tem vprašanjem. To je morda lahko problem, vendar jaz zanj nisem vedel in nisem mogel ukrepati. Drugače pa vam lahko povem, da sem nemočen, ampak sem najmočnejši predsednik države, nikomur nisem nič dolžan. Ravnal sem po svoji vesti in kandidiram kot neodvisni kandidat”, je med drugim dejal Pahor.

Slak: Glejte, v zadnjem času se kar vrstijo novice, tudi italijanski časopisi so zdaj sprožili zadnjo o sumih o pranju denarja v Novi kreditni banki Maribor, v Novi ljubljanski banki. Mi imamo izjemno urejen pravni sistem, na papirju vse funkcionira. V primeru domnevnega pranja denarja milijarde evrov v NLBju so bile pristojne institucije opozorjene, mislim, da je urad za preprečevanje pranja denarja dal samo navodilo, naj se pozorno vse to spremlja. Gospod Pahor, vi ste bili takrat predsednik vlade, a ste vi bili obveščeni o tem, a vas je SOVA, a vas je kdo obvestil, da se to dogaja, ta sum?

Pahor: Jaz sem dobil obvestilo Sove, v jeseni 2010. Zdaj seveda o vsebini tega obvestila žal ne morem govoriti, če bi ga javnost spoznala, bi razumela zakaj me je svetovalec, ki je to depešo pogledal, ni opozoril. Zakaj, lahko povem zato, ker je v njej že pisalo, da se s tem že ukvarja Urad za preprečevanje pranja denarja. Tako, da je bilo razumljeno, da se institucije pravne države s tem že ukvarjajo.

Slak: Vi ste temu v bistvu verjeli, ker…

Pahor: Ker sem menil, da se s tem že ukvarja Urad za preprečevanje pranja denarja in da bo stekel postopek tako kot mora. Žal smo bili potem vsi razočarani.

Slak: Vsem kandidatom bom postavil naslednje vprašanje, vi kot da predsedujete državi, ki je bila ugrabljena, ki so jo določene elite ugrabile, potem vi ste prepričani, da Urad za preprečevanje pranja denarja deluje, preiskuje, v bistvu pa ne preiskuje. En kup takih stvari se nam še dogaja, recimo vsi se strinjamo, da moralno in etično ni dobro, da je nekdanji pediatrične klinike, ki je bil objektivno odgovoren za stanje na pediatriji, pa mu generalni direktor da svetovalno pogodbo. Mi vsi vemo, da to ni prav, ampak to se dogaja kljub temu, da vi opozarjate, da to ni prav, ampak vse to pa se dogaja kot da smo v ugrabljeni državi.

Pahor: Mislim, da bi morala biti pravila bolj zaostrena za vse enaka, zlasti ko se jih spoštuje in drugič mislim, da bi morala biti taka, da dajejo diskrecijsko odgovornim ljudem, da ukrepajo. Če ne ukrepajo, so za to odgovorni.

Novak: Glejte, parlamentarne komisije so res ugotovile, da v naši državnih bankah se je pral denar. V NLB se je prav iranski, v NKBM italijanski, zvonijo vsi zvonovi, vse je že nekako odkrito, jaz upam, da tudi ti primeri ne bodo zastarali. Jaz menim, da država je še vedno naša država Slovenija, ampak posamezniki določeni lobiji pa so dejansko iz te države naredilinemogoče stanje. In Slovenija bi lahko res bila Švica, če ne bi preveč našega denarja nekateri odnesli v Švico ali pa na druge račune. Tem je treba stopiti na prste, to je treba ugotoviti. Za mnoge ljudi vemo kdo so bili na položajih in sodišča morajo tukaj ukrepati.

Tomc: Ampak mi vse te institucije imamo. In problem teh institucij je, da ne naredijo ničesar. In če mi vemo, da se nekaj dogaja in institucije ne ukrepajo, kar bi vi (Pahor) lahko v nekem času ugotovili, da se nič ne dogaja, potem je treba opozoriti na drugačen način. Potem je treba biti bolj glasen. Jaz se strinjam z vami, da če mi imamo, če lahko temu rečete ugrabljeno državo, vsekakor pa državo na dveh nivojih. Eno državo, ki je pravno institucionalno urejena in za katero mislimo, da deluje in drugo državo v kateri se pa dogajajo take nečednosti o katerih sedaj govorimo.

Šarec: No, za vse to potrebujemo politiko, ki se ne podreja lobijem, ki se ne podreja ne vem kakšnim združbam, ne podreja nekim zahtevam kapitala, ne podreja nekim ljudem, ki bi radi vodili državo, pa niso bili nikjer izvoljeni za to in če je politika šibka , je to omogočeno, če pa je politika močna, z jasnimi stališči, jasno perspektivo zakaj je nekdo šel v politiko, zakaj se bo v tej politiki trudil, da bo nekaj drugače, potem pa mislim, da tudi te omenjene združbe lahko izgubijo na moči. Naloga politike je, da se jim upre, da začne delati drugače. To je bistvo.

Slak: Ste vi močen predsednik, ste vi politik, ki ne podlega lobijem, sem zaznal rahel izziv gospe Tomčeve vam, da bi lahko takrat opazili, da se stvari ne odvijajo, pa reagirali?

Pahor: Mislite kot predsednik države? Ne, ni bilo razlogov, razen tistega poročila Sove, se vlada sploh ni ukvarjala s tem vprašanjem. to je morda lahko problem, vendar jaz zanj nisem vedel in nisem mogel ukrepati. Drugače pa vam lahko povem, da sem ne močen, ampak sem najmočnejši predsednik države, nikomur nisem nič dolžan. Ravnal sem po svoji vesti in kandidiram kot neodvisni kandidat.

Vrhunec soočanja so bili vsekakor dueli, ki bi jih lahko imenovali “Should I Stay or Should I Go. Marjan Šarec je odkrito potrdil Slakov izziv, da je čas, da bi se Pahor po 26 letih poslovil. Pahor pa ravno nasprotno meni, da “ravno za položaj predsednika republike potrebujemo izkušenega politika, za katerega javnost precej natančno ve katere so njegove vrednote in stališča in mu zaupa. Zaenkrat sem to zaupanje užival in če ga bom dobil tudi na teh volitvah, bom tako enako vestno delal tudi naprej”. Pahor je svoje napake spremenil v vrlino: “Če jaz nekaterih napak ne bi naredil kot predsednik parlamenta ali predsednik vlade, bi jih naredil kot predsednik države. Tako mi je bilo to in vam prihranjeno”.

Slak: In gospod Šarec, vi pravite takole, gre za to, ko ste najavili svojo kandidaturo, da so nekateri že skoraj 26 let na oblasti. mislim, da je čas za zamenjavo generacij. Mislim, da je tudi čas, da naša generacija poseže vmes in da začne sprejemati odgovornost. Gospod Pahor je že 26 let tukaj na položaju. Menite, da je čas, da gre?

Šarec: Ja, če ne bi tako menil, ne bi kandidiral.

Slak: Sprejmete ta izziv. Je čas, da greste?

Pahor: Ravno za položaj predsednika republike potrebujemo izkušenega politika, za katerega javnost precej natančno ve katere so njegove vrednote in stališča in mu zaupa. Zaenkrat sem to zaupanje užival in če ga bom dobil tudi na teh volitvah, bom tako enako vestno delal tudi naprej.

Šarec: Veste, včasih so filmi, kjer ni zvezdniške zasedbe, veliko boljši od tistih, kjer je zvezdniška zasedba kot pričakuješ. Izkušnje so seveda dobrodošle, velikokrat vodijo tudi v rutinerstvo in če začneš delati z rutino nekaj, potem si manj tudi pozoren. Včasih je prav dati vajeti v roke komu, ki ima manj izkušenj, pa ima več zanosa, več volje in tudi več energije.

Slak: Ste rutiner gospod Pahor?

Pahor: Ne, jaz sem izkušen, imam zelo jasno vizijo vodenja države. Mislim, da je to vloga, ki mi je nekako pisana na kožo. Moram povedati, da je imeti izkušnje v domači in tuji politiki, je stvar, ki jo ni mogoče dobiti čez noč. V prihodnjih petih letih bomo rabili državnika s takimi izkušnjami.

Slak: Gospa Tomc, je čas za zamenjavo generacij?

Tomc: Mi smo približno enake generacije. Ne gre za generacijo, ne gre za moške, ne gre za ženske, ampak za to, da Slovenija dobi dobrega predsednika. Predsednik Pahor je všečen, priljubljen

Medklic Pahorja: predsednico!

Tomc: Predsednico, govorim pač v enem spolu, ker se razume kaj pod tem mislim. Predsednik Pahor je všečen in priljubljen politik, ampak to še niso dovolj zadostne karakteristike, da je dober predsednik. Življenje nam je vsem dalo neke izkušnje, starši so nam privzgojili neke vrednote, imamo neka znanja in verjamem, da smo vsi tudi dobri kandidati. Seveda pa vsak za sebe ve zakaj je najboljši.

Slak: gospa Novak?

Novak: No, menim, da za to funkcijo mora biti izvoljena oseba, ki je že v Sloveniji prepoznana kot izkušena oseba tako v mednarodni politiki kot v domači politiki, seveda pa oseba, ki nima nekega nahrbtnika zgrešenih odločitev iz preteklosti, ki je tudi kredibilna in moralna avtoriteta. Oseba, ki spoštuje druge ljudi, tudi svoje sodelavce in vsakega državljana.

Šarec: No. imam pa izkušnje, ki jih gospod Pahor nima. To je županske izkušnje in mislim, da je to ena redkih funkcij, ki jih ni opravljal. Tudi županska funkcija ni tako enostavna. Je precej dela, je na terenu, je precej tudi resničnih problemov ljudi in na terenu spoznaš prave probleme, veš s čim se ljudje ubadajo, kaj bi želeli za izboljšanje življenja in tudi tovrstne izkušnje nekaj štejejo, kajti niso samo tiste izkušnje s tako imenovane visoke politike, ki včasih pozablja na ljudi, ki se mogoče ukvarjajo bolj z vsakdanjimi problemi. Kot župan pa to zelo dobro veš in zelo dobro veš, kako je treba to reševati, da imajo ljudje potem tudi občutek, da niso pozabljeni od vseh in da se njihovi problemi tudi rešujejo.

Pahor: Če jaz nekaterih napak ne bi naredil kot predsednik parlamenta ali predsednik vlade, bi jih naredil kot predsednik države. Tako bi bilo to vam prihranjeno.

Šarec: Če smem, te napake so to državo tudi nekaj stale. To je tudi treba vedeti.

Pahor: Seveda, so tudi uspehi tej državi nekaj omogočili.

Seveda je beseda tekla tudi o uspehih države v Pahorjevem predsedniškem mandatu, kjer je dosedanji predsednik omenil predvsem arbitražni sporazum. Da je arbitražni sporazum, ena naših največjih napak, je menila predsedniška kandidatka Romana Tomc, saj Slovenija ni dobila ozemeljskega stika z odprtim morjem, kar je bil za Slovenijo glavni cilj arbitraže. “Bila je napaka že takrat, ko smo pristali na arbitražni sporazum. Napaka, kako smo se obnašali, medtem ko je tekel postopek. Same napake. In seveda napaka je tudi zdaj, ko je prišlo do tega, da je treba arbitražno odločitev uveljaviti,” meni Tomčeva.

Slak: No zdaj, ko smo pri uspehu. Gospod Pahor vi pravite, da je eden vaših največjih uspehov v politiki dosežekarbitražnega sporazuma. Za tem stojite. A se vi s tem strinjate gospa Tomc?

Tomc: S tem se absolutno ne strinjam. Jaz mislim, da je arbitražni sporazum ena največjih naših napak. Bila je napaka že takrat, ko smo pristali na arbitražni sporazum, napaka kako smo se obnašali medtem ko je tekel postopek, same napake in napaka je tudi zdaj ko je prišlo do tega, da je treba arbitražno odločitev uveljaviti. jaz bi pozvala seveda vse naše diplomate, vse, ki se grejo neko zunanjo politiko, da stopijo en korak nazaj. To, kar zdaj počnejo naši predstavniki, ki je pravzaprav velika blamaža. tako se ne gre diplomacije in tako ne bomo prišli nikamor. Uveljavitev arbitražnega sporazuma je za nas zgodba, ki jo moramo dati malce na stran, malce počakati, da se stvari ohladijo in mislim da čas dela za nas.

Slak: Neuspeh, potem pa gospa Novak.

Pahor: 18 let meje ni bilo, zdaj je določena. Imamo nekatere dosežke, ki so za Hrvaško nesprejemljivi. To mnenje, da Hrvaška samo išče obraz, da bi čimprej sklenila z nami sporazum o meji, je napačno stališče. Ko smo se pogajali, za njih točka 3B, to je ozemeljski stik z mednarodnimi vodami, je bil nesprejemljiv, oni so aktivno iskali razlog, da so stornirali svojo udeležbo pri tej pogodbi in so ga našli pri prisluhih, žal. To je bila napaka Slovenije in smo jo na nek način drago plačali s tem, ko so imeli izgovor, izgovor niso imeli, ker so bili kar tako proti temu sporazumu, ampak zato, ker smo v ta sporazum vnesli določilo, po katerem je arbitražni tribunal moral doseči praktično 4/5 Piranskega zaliva in ta ozemeljski stik z mednarodnimi vodami.

Novak: Ampak danes se ne bi pogovarjali o implementaciji, v kolikor bi ta nesporazum o državni meji rešili leta 2010. Menim, da takrat ste dobro začeli, ste zaostrili stvari, ste želeli, da se dokončno reši meja pred vstopom Hrvaške v Evropsko unijo in takrat bi morali vztrajati. Jaz sem se čudila, da ste tako hitro popustili. Res je bila gospa Kosorjeva tako šarmantna, ampak jaz verjamem, da ni bil to glavni razlog, kljub temu menim, da je takrat bila edinstvena priložnost. Mi smo imeli že dolgoletne izkušnje, da dogovori niso uspešni, da se potem ne držijo dogovorov in da se nam enako sedaj dogaja.

Pahor: Zelo vas spoštujem gospa Novak, ampak zdaj vas bom spravil v neroden položaj. V vladi, v kateri ste sedeli po tem, ko je bil ta arbitražni sporazum sprejet, ste imeli možnost se sklicevati na eno od določb arbitražnega sporazuma, po kateri bi lahko z Republiko Hrvaško uredili katerikoli vprašanje iz vprašanja določitve meje, dvostransko. Za ta korak se niste odločili. Ne za kopensko mejo, ne za morsko. Zakaj? Zato, ker ste sami vedeli, da boljšega izplena ne bi dobili.

Novak: No, to mislim, da ne drži. To ne drži. Takrat smo bili močni in smo imeli močne pogajalske možnosti. Potem je bila Hrvaška že v Evropski uniji in te možnosti več ni bilo. Sedaj moramo mi vztrajati pri implementaciji, vendar ne bomo zmogli tega storiti sami, ampak moramo vključiti Evropsko komisijo. Potem pa bo prišel tudi čas, ko bomo imeli tudi druge, v kolikor se državi ne bosta sporazumeli, kar bi bilo najbolje za državljane, naše in njihove.

Slak: Gospod Šarec, še vas nismo slišali na to temo.

Šarec: Treba je reči, da je bilo v preteklosti res veliko poljubov, objemov, pa marsičesa, pa govorjenja kako so dobri med sosedski odnosi, potem je bila gospa Kosor prva, ki je rekla, da je arbitražni sporazum padel. Podobno se je dogajalo tudi kasneje. Hrvaška politika je ves čas enotna, kljub temu, da menim, da nima prav. Naša politika pa ni enotna. Prvi korak k uveljavitvi arbitraže pa je enotnost, usklajenost zunanje politike, predvsem pa je treba tudi vedeti, da je čas tudi za to, da diplomacija svoje naredi. Mi smo čisto pozabili na te zadeve, vsi nekaj so glasni, potem se dogaja na Twitterju, povsod se dogaja, ampak čas je, da diplomacija svoje naredi, da Slovenija uporabi vsa sredstva, ki jih ima na voljo za uveljavitev arbitraže. Pa ne smemo pozabiti, sodišče je odločilo in oboji nismo ravno zadovoljni oziroma niti mi ne moremo biti čisto zadovoljni. Mi smo se ukvarjali zelo s tem Piranskim zalivom,kakšnih 50 naših ljudi je ostalo na hrvaški strani in tudi na tiste je treba misliti.

Slak: Gospod Pahor, gospa Tomc, replika po oglasih. Ostali smo pri načinih implementacije arbitražne razsodbe, kot smo slišali, uporabiti je treba vsa diplomatska sredstva….

Pahor: Mislim, da je nape najmočnejše sredstvo , to bo za koga presenečenje, dialog. Mi imamo na svoji strani mednarodno pravo, imamo na svoji strani večino mednarodne skupnosti. Tisto, kar rabimo je, da ne izgubimo te podpore. Zgubili je ne bomo, če bomo vodili dialog. Dialog je v interesu Slovenije. Samo tako lahko na miren način implementiramo sodbo. Še enkrat naj povem,da ne imeti iluzij, da je Hrvaška zadovoljna s to razsodbo. Tudi jaz nimam iluzij, da je tudi Slovenija v celoti zadovoljna. Ampak Hrvaška nikoli ni sprejela te rešitve, ki jo je arbitražno sodišče določilo. Zato moramo mi pokazati veliko mero potrpežljivosti, ampak tudi odločnosti. Dialog je pa edini način, da bomo po mirni poti implementirali sodbo. 29. decembra se izteka rok, ki ga določa sporazum.

Tomc: No tukaj, bi imela jaz eno repliko gospod Pahor. S tistimi kolegi, s katerimi sem se jaz pogovarjala v Evropskem parlamentu oziroma na evropskem parketu, so izjemno zadovoljni z razsodbo arbitražnega sodišča, tako, da to ne bi držalo, da oni niso zadovoljni z razsodbo, nismo pa zadovoljni mi. Mi smo šli v arbitražo zato, da dobimo stik z odprtim morjem, bodimo pošteni, mi smo dobili možnost prehoda na odprto morje in to je tisto, česar si nismo želeli. Prejšnji sporazum in kdor trdi drugače ima kratek zgodovinski spomin, ampak že prejšnji sporazum Drnovšek-Račan je bil bolj ugoden. Dalo bi se iztržiti boljšo rešitev in samo še da dokončam, ne bi se pa zanašala na nobeno mednarodno skupnost, niti na Evropsko komisijo, kajti saj veste kaj je politični in diplomatski jezik, tudi Hrvati iščejo iste zaveznike kot jih mi iščemo in bomo morali najti rešitev z njimi sami. Jaz se ne bi zanašala na nobeno mednarodno javnost, seveda pa je treba, da najdemo ugodno rešitev za Slovenijo, malce več diplomatske spretnosti, kot je premoremo zdaj.

Novak: Ravno to nam manjka, diplomatska spretnost. Na tem moramo delati več. Jaz se pa s tem ne strinjam, da ne bi vključili Evropske komisije. Mi smo se s Hrvaško že vrsto let pogovarjali in dogovorili stvari, potem pa niso bile uveljavljene. Zato je pomembno, da se pred očmi mednarodne javnosti o tem pogovarjamo, sicer lahko pride do različnih interpretacij.

Pahor: Glejte, če kdo ve, potem jaz vem kako je ostati sam. Ko smo se na Trakoščanih 31. julija 2009 dobili z gospo Kosorjevo, smo bili samo Slovenci in Hrvati, mi smo sami prišli do te rešitve, ki je bila za obe strani ugodna, kar je glede meje tudi prav. Zdaj pa imamo na svoji strani mednarodno skupnost, se mi zdi pa zelo pomembno, da jo ohranimo. Ohranili pa jo bomo, če bomo vodili dialog. Kakšen krat bo neprijetno iti v Zagreb in ne doseči kar si želimo ali pričakujemo, če bomo šli večkrat in bomo njih prisilili, da pridejo sem in če bomo vodili dialog, imamo argumente na naši strani. In poudarjam, interes Slovenije je, da vodi dialog.

Slak: Pri koncu smo, pa bomo začeli tukaj, da bodo imele dame zadnjo besedo, kot se spodobi. Če boste zmagali, kakšen predsednik boste? Boste moralna avtoriteta? Je za volivca bolje, da voli vas kot pa gospoda Pahorja, gospo Novak ali gospo Tomc?

Šarec: Predsednik mora biti vsakršna avtoriteta, ker predsednik je nominalno najvišja funkcija v državi in ljudje od predsednika pričakujejo, da jih bo slišal, da bo tudi se zavzel za njihove težave, čeprav mu vedno pooblastila tega ne dovoljujejo, če bodo volili mene, bodo dobili predsednika, ki ve kaj je dolžnost, ki ve kaj je resna politika in ki tudi ve kako naprej in ima nov jasen pogled na to državo, kot rečeno, ko smo se osamosvojili, sem imel 12 let, danes sem skoraj štirideset. Zadeve, teme so še vedno enake in čas je, da to spremenimo.

Slak: Gospod Pahor, zakaj kontinuiteta, bom tako rekel?

Pahor: Zato, ker jo opravičuje dosedanjih 5 let. Slovenija bo imela še naprej izkušenejšega politika doma in v mednarodni skupnosti, ponosnega Slovenca, prepričanega Evropejca in človeka, ki je prepričan, da je treba ljudi povezovat, ki je eden od stebrov politične stabilnosti in mu je jasno zdaj v naslednjih petih letih, da je varnost eno od ključnih vprašanj naše prihodnosti.

Novak: Slovenska ženska si zasluži, da bi bila nekoč na najvišjem mestu v državi. To si slovenska ženska zasluži. Kandidiram pa zato, ker si želim pravično državo, enakih možnosti za vse, uspešno Slovenijo. Slovenija bo uspešna takrat, kadar bomo ljudi povezovali, kadar bomo drug drugega spoštovali in bomo vsi naravnani proti istemu cilju. Naš isti cilj je uspešna, pravična Slovenija, kjer bodo tudi mladi našli svoje mesto v družbi.

Tomc: Bom predsednica, ki ji je mar za vse ljudi, ki živijo v tej Sloveniji, bom tudi predsednica, ki bo imela pri svojih odločitvah vedno pred očmi interese Slovenije tudi v mednarodnih zadevah, seveda kot tudi moj slogan pravi “vem kaj je spoštovanje in vek kaj je sodelovanje”. Sem dovolj odločna in vem kam grem.