Slovenka v spalnici Donalda Trumpa, slovenski politiki pa glede srečanja s Trumpom “na suhem”

Čeprav imamo Slovenci najbolj pristno vez z Donaldom Trupom, saj imamo preko prve dame Melanie Trump tako rekoč dostop do “spalnice” ameriškega predsednika, pa slovenski politiki(kom) doslej tega ni uspelo izkoristiti. Uradno se s Trumpom ni srečal noben slovenski politik, niti se mu ni uspelo približati na neformalnih srečanjih (vsaj po uradnih izjavah in posnetkih sodeč). Uradne potrditve, da bi se bližnje srečanje lahko zgodilo v bližnji prihodnosti, tudi ni.

Edina, ki je doslej reševala čast, je partnerica slovenskega premierja Mira Cerarja Mojca Stropnik, ki se je v Bruslju srečala s prvo damo ZDA Melanio Trump. Premier Cerar je kasneje povedal, da sta imeli “zelo prijeten pogovor” in da sta “našli pristen človeški stik”. Neuradno naj bi jo tudi povabila na obisk v Slovenijo, kar je že drugo ali tretje vabilo Trumpovim doslej, naj obiščeta Slovenijo.

Balkanski politiki blizu Trumpa, kaj pa slovenski?

Balkanski liderji so zelo zainteresirani za srečanje s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in ne izpustijo nobene priložnosti, da bi se mu približali. Zadnji v nizu je bil srbski minister za zunanje zadeve Ivica Dačić, pred njim sta se s Trumpom “družila” črnogorski premier Duško Marković in hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović.

Ivica Dačić in Trump

Srbski zunanji minister Ivica Dačić je včeraj pristopil k Trumpu, med prvim dnevom zasedanja Generalne skupščine OZN v New Yorku. Dačić se je uspel pogovoriti s Trumpom in mu pokazati celo svoj “fascikel”. Kaj je bila njegova vsebina in o čem je tekel pogovor, še ne vemo. Iz posnetka pa se vidi, da je predsednika ZDA Donalda Trumpa uspel zainteresirati.

Duško Marković in Trump

Prvi balkanski lider, kateremu je uspelo imeti tesno srečanje s Trumpom, je bil Duško Markovič, premier Črne Gore. Posnetek tega srečanja, tako kot tudi Dačićevega in Trumpovega, je postal “hit” na družbenih omrežjih, novinarskih svetovnih in balkanskih portalih. Trumpova skoraj borilna poteza je lansirala Markovića kot politično nezamerljivo zvezdo, ki je dojela Trumpovo potezo kot gesto prijateljstva med državama. Marković je kmalu zatem dobil vabilo v State Department, kjer se je sestal s državnim sekretarjem Rexom Tillersonom. Kmalu je v mesecu avgustu sledil obisk ameriškega podpredsednika Mike-a Pence- v Črni gori, ki je Duški Markoviču prenesel pozdrave ameriškega predsednika Donalda Trumpana, na Vrhu držav Jadranske listine. Ob robu omenjenega Vrha se je z ameriškim podpredsednikom Pence-om srečal tudi premier Cerar, vendar še ni znano, ali bo predsednik Trump obiskal Slovenijo. Predsednik Pahor predsednika Trumpa zagotovo ne bo gostil, saj so pred vrati predsedniške volitve. Mogoče naslednje leto, če bo ponovno izvoljen. Sicer pa bo čas predviden za implementacijo arbitražnega sporazuma takrat že zdavnaj potekel.

Kolinda Grabar Kitarović in Trump

Na istem Vrhu NATO je srečanje in druženje s Trumpom imela tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović, ki si je zelo prizadevala sprehajati se poleg ameriškega predsednika, da bi pritegnila pozornost in kot je kasneje izjavila je tudi uspela se z njim pogovoriti o za Hrvaško pomembnih temah. Namreč, tekom sprehoda skozi novo poslopje sedeža NATO v Bruslju, je protokol hrvaško predsednico Kolindu postavil za hrbet francoskega predsednika Macrona, predsednika ZDA in nemško kanclerko, vendar je Kitarovićeva s pravim slalomom med državniki dosegla želeno pozicijo poleg Donalda Trumpa.

Po besedah Kitarovićeve je bil Trump “neformalen in prijeten” toliko, da je bila “presenečena”. “Šok” ji ni preprečil, da bi s Trumpom opravila pogovor “o veliko temah” in opozorila na “nevarnosti v soseščini”. “Pravzaprav sem bila presenečena, kako veliko se je pogovarjal z vsemi, vključno z menoj. V glavnem je bil zelo sproščen in ljubezniv do vseh, celo šalil se je. Pogovarjala sva se o številnih temah, vključno o stanju jugovzhodu Evrope. Zahtevala sem od njega, da se ZDA ponovno angažirajo in opozorila sem na vse nevarnosti, ki obstajajo v našem sosedstvu,” je dejala Kitarovićeva.

Dva meseca kasneje je Kitarovićeva imela novo priložnost za druženje s predsednikom ZDA. Julija letos sta se znašla za isto mizo v Varšavi, ko je hrvaška predsednica, tokrat po protokolu, sedela mesto dlje od Trumpa, želeni sestanek pa je potekal ob robu zasedanja Pobude treh morja.

Medtem ko Kitarovičeva ne izpusti nobene priložnosti, da bi se “nastavljala”, bi Slovenija sedaj bolj kot kdajkoli potrebovala jasno podporo ZDA pri uveljavitvi arbitražnega sporazuma.

Preveč medle izjave ameriških diplomatov, da je arbitražna odločitev bilateralno vprašanje, dajejo alibi Hrvaški, ki zavlačuje z uveljavitvijo arbitražnega sporazuma. Hrvaški mediji se tudi sklicujejo na izjave ameriškega veleposlanika ZDA v Sloveniji Brenta Hartleyja, da naj Slovenija in Hrvaška najdeta dvostransko rešitev. ZDA sicer podpirajo mednarodno pravo, a je to pogostokrat zapleteno, še pravi Hartley.

Previdno sporočilo ameriškega veleposlaništva v Zagrebu

Oglasilo se je tudi ameriško veleposlaništvo v Zagrebu, ki je sporočilo, da se ZDA zavedajo razsodbe arbitražnega sodišča. A Američani v tem sporočilu niso nedvoumno stopili na hrvaško stran, ampak so poudarili, da so tako Sloveniji kot Hrvaški jasno sporočili, naj rešita to dvostransko vprašanje. Pričakujejo, da bosta to državi uredili čim hitreje. Takšne izjave pa hrvaški mediji obračajo po svoje češ, da ima Hrvaška pri zavračanju razsodbe podporo ZDA, kar pa ni v skladu z dejstvi.