Vrvohodstvo državnega tožilca Stanislava Pintarja – nekdanji drugi človek Vegrada Matej Košič ponovno nad tožilca Pintarja z novo kazensko ovadbo

Spomnimo, nekdanji drugi človek Vegrada Matej Košič je prvič ovadil državnega tožilca Stanislava Pintarja zaradi suma zlorabe uradnega položaja. Košiča je najprej zmotilo verižno priznavanje krivde njegove nadrejene iz Vegradovih časov – Hilde Tovšak. Tožilstvo se je v nekaj dneh odločilo, da ovadbo zavrže. Košič je trdil, da je znani tožilec Stanislav Pintar izsilil priznanje Tovšakove. Višja državna tožilka, vodja ljubljanskega tožilstva Tamara Gregorič je kazensko ovadbo zoper kolega Pintarja takrat zavrgla. Matej Košič, nekdanji sodelavec Hilde Tovšak, sedaj nadaljuje pregon Pintarja zasebno.

Stanislav Pintar in Hilda Tovšak

Julija letos pa je Košič zoper celjskega tožilca Pintarja, ki sicer vodi preiskavo zoper Košiča zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti podal novo kazensko ovadbo, tudi tokrat zaradi zlorabe položaja ali uradnih pravic. Košič Pintarju očita, da je ravnal v nasprotju z zakonom o kazenskem postopku, Kodeksom državnotožilske etike ter Zakonom o državnem tožilstvu.

Za kaj gre. Celjski tožilec Pintar naj bi eno od bivših uslužbenk Vegrada februarja letos poklical na državno tožilstvo, ji zastavljal vprašanja, na katera je uslužbenka odgovarjala, po tem pa njene odgovore zapisal v zapisnik, ki ga je oblikoval kot njeno kazensko ovadbo. Zadeva je postala sporna, ko je ta ista uslužbenka konec maja 2017 bila zaslišana na sodišču kot priča tožilstva.

Zaslišanje priče je sicer predlagal tožilec Pintar marca letos zaradi podane kazenske ovadbe Marice Mihajlovič, ki naj bi jo, kot rečeno, podala februarja 2017. Košiča je namreč presenetilo, da se je Marica Mihajlovič sedem let po dogodkih samoiniciativno zglasila na celjskem tožilstvu in podala ustno kazensko ovadbo na zapisnik ravno pri tožilcu Pintarju. Dvomi o pristnosti, prostovoljnosti in samoiniciativnosti podane kazenske ovadbe s strani Mihajlovičeve na njenem zaslišanju na tožilstvu, naj bi se kot v svoji ovadbi piše Košič potrdili na zaslišanju maja letos.

Matej Košič

Mihajlovičeva je namreč na sodišči izpovedala, da je bila na tožilstvo poklicna in da jo je poklical tožilec Pintar ter da ji je povedal, da bi jo vprašal par stvari, ona pa je samo odgovarjala na vprašanja tožilca in celoten zapisnik predstavlja le odgovore na vprašanja, ki jih je gospe Mihajlović tistega dne postavil tožilec Pintar, ne pa ustne kazenske ovadbe proti Košiču.

Iz prepisa zvočnega posnetka zaslišanja na sodišču pa je Mihajlovičeva glede kazenske ovadbe povedala: “Jaz sem bila tja poklicana, jaz nisem nikogar ovadila pač, ne vem kaj naj rečem…ne vem glejte, jaz sem takrat prišla k vam, ste me malo presenetili, sem pač neke stvari odgovarjala, kar sem se spomnila, jaz sem potem doma ogromno študirala, jaz ne morem to z gotovostjo trditi…. vem samo, da nisem prišla podat kazenske prijave, vi ste mene poklicali, jaz sem bila presenečena… jaz bom še enkrat rekla, jaz sem bila tja poklicana in mi smo se pogovarjali, jaz sem samo odgovarjala na vprašanja in potem je bilo pač rečeno, da bomo naredili zapisnik in smo naredili zapisnik…”

Tožilec Pintar bi se seveda lahko izognil očitkom in izkoristil 165 a. člen kazenskega zakonika, ki govori o tem, da pred vložitvijo zahteve za preiskavo ali obtožnice brez preiskave sme državni tožilec predlagati preiskovalnemu sodniku, da opravi določeno preiskovalno dejanje, če je oprava takega dejanja potrebna za njegovo odločitev ali naj kazensko ovadbo zavrže ali začne kazenski pregon.

Pri opravi preiskovalnega dejanja so lahko navzoči državni tožilec, oškodovanec, osumljenec in zagovornik, o čemer jih mora preiskovalni sodnik na primeren način obvestiti. Če se kot določeno preiskovalno dejanje predlaga zaslišanje osumljenca, se uporabljajo določbe tega zakona o vabljenju in zasliševanju obdolženca.

Če se preiskovalni sodnik ne strinja s predlogom državnega tožilca za opravo preiskovalnega dejanja, obvesti o razlogih za svojo odločitev državnega tožilca, ki lahko predlaga opravo takšnega dejanja v zahtevi za preiskavo ali obtožnici.

Košiča je zmotilo naslednje: “Ob prejemu obvestila Okrožnega sodišča v Celju o tem, da se bo dne 22.05.2017 vršilo zaslišanje priče Marice Mihajlovič, sem bil presenečen, saj mi ni bilo razumljivo, kaj naj bi gospa Mihajlovič znala izpovedati glede očitkov, ki se mi iz zahteve za preiskavo očitajo. Še bolj začuden pa sem bil, ko sem pridobil dokazni predlog tožilca Pintarja ter zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe z dne 06.02.2017. Povsem nerazumljivo mi je namreč bilo zakaj bi se določena oseba po več kot 7 letih samoiniciativno zglasila na tožilstvu za to, da bi o dogajanjih izpred več kot 7 let zoper mene podala ovadbo. Še toliko bolj nerazumljivo zame pa je bilo dejstvo, da je bila ovadba gospe Marice Mihajlovič podana ustno na zapisnik ravno pri tožilcu Pintarju, torej tožilcu, ki v tem postopku zastopa očitke iz zahteve za preiskavo naperjene zoper mene.”