Ramush Haradinaj: Dialog s Srbijo samo po priznanju Kosova!

Priština – Kandidat za premierja Kosova Ramush Haradinaj je izjavil, da je bil dozdajšnji okvir pogovorov med Kosovom in Srbijo zgrešen, poroča B92.net. Haradinaj je dodal, da je edini predpogoj za nadaljevanje dialoga med Kosovom in Srbijo priznanje Kosova.

Po njegovih besedah je bila napaka, da so institucije Kosova sprejele predlog, da se v pogovorih z Beogradom pogovarja o notranjih vprašanjih Kosova.

“Dialog s Srbijo je bil postavljen v napačne okvire, ker se je pogovarjalo o notranjih vprašanjih Kosova. Zainteresiran sem za dialog, vendar na podlagi medsebojnega priznanja. Ne sprejemamo pogovorov o notranjih vprašanjih Kosova. V kolikor Srbija ne prouči svoje odločitve o priznanju, ne bomo hiteli z dialogom, ki govori o notranjih vprašanjih Kosova”, je izjavil Haradinaj v intervjuju za albansko televizijo Top Channel.

Haradinaj je bil kandidat za premierja iz koalicije Demokratske stranke Kosova, Zavezništva za prihodnost Kosova in Pobude za Kosovo, ki je dobila največ glasov, čeprav nima potrebne večine za samostojno oblikovanje vlade (manjka mu 20 poslanskih sedežev).

Naj spomnimo, da je po neuspešnih pogajanjih o ustavnem statusu Kosova pod pokroviteljstvom Združenih narodov, 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od Srbije in se poimenovala v Republiko Kosovo ter bila deležna delnega mednarodnega priznanja državnosti (državo so priznale npr. Združene države Amerike, Kanada, Nemčija in nekatere pomembne evropske države, 5. marca 2008, pa tudi Slovenija). Suverenosti Kosova poleg Srbije oporekajo še Azerbajdžan, Belorusija, Ciper, Gruzija, Kazahstan, Ljudska republika Kitajska, Moldavija, Romunija, Rusija, Slovaška, Španija, Šrilanka, Vietnam in nekatere druge države.

Zaradi absolutne večine imajo Albanci na Kosovu popolno oblast, razen izjem – nekaj občin na severu Kosova. Del Srbov ne želi sodelovati v nobeni vladi, ki ni vodena iz Beograda.
Po izidih uradnega popisa prebivalstva iz leta 2011, na Kosovu živi 1.739.825 prebivalcev, od tega je 92,93 odstotkov Albancev, 1,47 odstotka pa Srbov. Popis ni bil izveden na severnem Kosovu, v treh večinskih srbskih občinah Zubin Potok, Zvečan in Leposavić.

Poslanici stranke kosovskega predsednika Hashima Tachija so praktično zrušili vlado, ki so jo sestavljali in podprli Pobudo opozicije, kateri je nasprotoval aktualni premier Isa Mustafa.

Poznavalci razmer poudarjajo, da bi naslednjo parlamentarno večino lahko sestavljale politične opcije, ki jih sestavljajo Tachi, nedavno aretirani in osvobojeni nekdanji haaški obtoženec Ramush Haradinaj in nekdanji visoko pozicionirani oficir OVK Fatmir Limaj.

Glavni motiv za tako razporeditev sil naj bi bila želja, da se preko sodelovanja v oblasti zagotovi politično imuniteto za vse tiste, ki bi utegnili biti na listi obtoženih pred Specialnim sodiščem za zločine OVK.

Bivši kosovski premier Isa Mustafa je dejal, da je bil predlog za izglasovanje nezaupnice vladi “političen, brez argumentov in da ima za cilj prikriti prejšnje korupcijske afere”.

“Peticija je imel za cilj destabilizirati državo in skriti prejšnje korupcijske afera. Imamo največ uspeha v boju proti ekstremizmu, migraciji in korupciji. Ta vlada je izvedla številne reforme, nasledili smo prejšnje dolgove, vendar smo uspeli izpolniti obveze in povečali proračun, odpisali smo dolgove in uresničili proračunsko stabilnost. To govori o kredibilnosti te vlade”, je dejal Mustafa, poročala pa RTK 2.

Tudi “Srpska lista” s Kosova je pomagala zrušiti dosedanjo kosovsko vlado, saj kot pravijo, niti eden element, niti ena obveza iz koalicijskega sporazuma, ni bila implementirala, celo številni elementi sporazuma so bili degradirani, proces dialoga je v zastoju, ZSO se politično in ustavno marginalizirali, uzurpirana je bila lastnina SPC, niso razveljavili privatizacije v občinah, kjer živi srbska večina. “Srpska lista” je imela ključno vlogo za preprečitev nefunkcionalnost institucij in vlade in to je edini način, da so lahko preprečili nespoštovanje in poskus institucij, ki je po njihovem vodil v brezpravnost srbskega življa na Kosovu.

Srbija in Kosovo sta pred tem v okviru dialoga, ki poteka pod okriljem EU, že dosegla napredek v normalizaciji odnosov, ki je pomemben pri nadaljnjem približevanju obeh držav EU. Glede izjave Haradinaja pa se na odziv iz Bruslja še čaka. Ni še povsem jasno, kdaj se bo nadaljeval dialog med Beogradom in Prištino, ki je bil prekinjen zaradi padca vlade na Kosovu.

Možno je, da z oblikovanjem nove kosovske vlade, ali pa po predvidevanjih na podlagi izjav Hardinaja, še dolgo ne.