Policija julija leta 2012 tajno sledila in snemala tudi predsednika vlade Janeza Janšo

Proces na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu je bolj spominjal na sojenje kakšnemu mafijskemu šefu narkokartela ali na sojenje na haaškem sodišču, kjer so sodili najhujšim vojnim zločincem na področju nekdanje Jugoslavije.

Še montirani procesi v času stalinizma oziroma v povojni Jugoslaviji so bili bolj pošteni oziroma vsaj na videz nepristranski, kot je to, kar se dogaja na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu.

Vrhunec celotne zadeve je bilo včerajšnje pričanje zakrinkane in popačene podobe tajnega policijskega delavca Rudija 515, ki se je kot nekakšna kronska priča tožilstva skrival za kulisami in preko videokonference, s popačenim glasom, ki je bolj spominjal na kakšne sinhronizirane risanke, v katerih nastopa nekdo, ki je pravkar vdihnil smejalni plin helij, zagovarjal predvsem svoje nezakonito delovanje.

Seveda mora biti vse spektakularno. Aretacija z zakrinkanimi specialci z uperjenimi pištolami pripravljenimi na strel, ikonografija z zakrinkanimi pričami, da bo vse skupaj bilo videti bolj grozno in da bo javnost dobila vtis, da so ujeli in sodili najbolj okorelemu kriminalcu, ki mu niti priče ne upajo pogledati v oči, ampak se skrivajo za kulisami.

Aretacija je seveda morala biti planirana tako, da bo čimbolj učinkovita in da bo naredila večji vtis, takoj po odmevnem intervjuju s predsednikom takratne vlade Janezom Janšo, 11. julija 2012, da bo policija in vzporedni sistem čimbolj demonstriral svojo moč, češ poglejte, kaj lahko delamo. Mi lahko zapremo novinarja tik po oddaji s premierom. Si zamislite, da bi v katerikoli demokratični državi novinarja zakrinkani specialci dobesedno potegnili iz studia, kjer intervjuja predsednika vlade in ga stlačili v zapor pod pretvezo nekih lažnih obtožb. To ni problem samo za novinarja, ampak tudi problem za predsednika vlade, danes vodjo opozicije Janeza Janšo ter takratnega notranjega ministra Vinka Gorenaka, saj je takratni generalnegi direktor policije Janko Goršek vedel za nameravano aretacijo in je za nagrado za mojo aretacijo dobil mesto policijskega atašeja v Sarajevu. Kako močan je vzporedni sistem, močnejši od predsednika vlade in notranjega ministra, saj lahko demonstrira svojo moč z aretacijo novinarja, ki intervjuja premiera. Policija namreč v tistem času ni samo prisluškovala novinarju, ampak tudi fizično sledila vsakemu mojemu gibu ter vse skupaj snemala, s tem pa posredno prisluškovala in tajno posnela tudi vse pogovore v studiu in zunaj njega s predsednikom vlade.

Dan pred intervjujem s predsednikom vlade pa so novinarju poslalio še tajnega delavca, ki ga bo v stilu Stassija ali še bolj nekdanje UDBE oziroma službe državne varnosti potipal o njegovih političnih prepričanjih, o vprašanjih, ki jih namerava postaviti v oddaji, skratka o vsem, kar je zanimalo tajno politično policijo. Predstavljajte si, da bi takoj po intervjuju z Milan Kučanom aretirali in zaprli novinarko Mojco Pašek. Jaz, si nepredstavljam.

Da ob tem tajni delavec policije Rudi 515 krši vse pozitivne norme, da deluje brez ustrezne odredbe tožilstva, da krši ZKP, ki v četrtem odstavku 151. člena izrecno prepoveduje “izzivanje kriminalne dejavnosti” oziroma napeljevanje h kaznivemu dejanju. O tem, “nikome ništa”.

Vse je pokrito, kot s takoimenovanim operativnim načrtom operacije, ki ga bo imel priložnost na naslednjem sojenju razgrniti Boštjan Hmelak, takratni vodja kriminalistov v Celju. Tajni delavec policije je po priznanju, da so bile vse aktivnosti na njegovi strani, včeraj na vse očitke o nezakonitosti odgovoril z najbolj noro argumentacijo, ki smo jo kdaj slišali na slovenskih sodiščih; “Vedno ste imeli možnost, da se umaknete in rečete, ne bom sprejel denarja”. To priznanje je zrelo za kazensko ovadbo, saj je deloval nezakonito in izzival domnevno kriminalno dejavnost.

Za tiste, ki še vedno ne razumejo konteksta celotnega dogajanja (recimo novinarji STA), naj samo na kratko spomnim kako je celotna zadeva potekala. Po usklajevanju oglaševalske pogodbe v odvetniški pisarni Gregorovič Pungartnik, ki je zastopala Unior in ko smo uskladili vse detajle pogodbe, me je po navodilih policije poklical takratni direktor Rhydcona Vinko Stiplovšek, ki je že deloval kot tajni policijski sodelavec, vendar brez odredbe in dejal, da naj pokličem na določeno številko, kjer se bo javil zastopnik Uniorja, ki bo pogodbo podpisal.

V stilu delovanja najbolj okorelih kriminalcev ne pa policije je tajni delavec, vse v imenu Uniorja dejal, da dela avansnega plačila, ki je bil dogovorjen po pogodbi, ne bodo izvedli preko računov, ampak z gotovino v stilu vzemi ali pusti “take it or leave it”. Na sojenju včeraj je tajni delavec, ker pač zaradi posnetih pogovorov ni mogel drugače, mirno priznal, da je bila celotna pobuda na njegovi strani in da je vse skupaj skonstruiral vodja kombinacije Boštjan Hmelak.

Celotna operacija, ki je po ikonografiji in posnetkih še najbolj spominja na zgodnja 90-ta leta, ko je nekdanji KOS-vojška kontarobveščevalna služba JLA snemala nekdanjega obrambnega ministra Martina Špeglja. Tudi posnetki in vse ostalo močno spominjajo na podvige nekdanje tajne službe.

Ali torej po dokazanem vzporednem pravnem sistemu znotraj policije, ki deluje po tajnem uradnem listu oziroma po tajnih “navodilih o poslovanju s finančnimi sredstvi za posebne operativne namene in Strokovnih navodilih o prikritih preiskovalnih ukrepih in prikritih metodah dela kriminalistične policije”, znotraj policije deluje še vzporedni sistem oziroma nekakšna paradržava oziroma država v državi.

Odgovor je da. Zato niti skrivanje za kulisami niti popačenje glasu tajnemu delavcu policije Rudiju 515 ne bo pomagalo, saj se bo kmalu znašel kot obtoženec na sodišču.