Neverjetni paradoks zaradi katerega bi si predsednik Borut Pahor zaslužil impičment

Predsednik republike po 102. členu naše Ustave predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Borut Pahor je včeraj že četrto leto zapored negativno ocenil pripravljenost Slovenske vojske. Si predstavljate, da bi recimo ameriški predsednik Donald Trump ali ruski predsednik Vladimir Putin na tiskovni konferenci pred novinarji govorila o tem, da je vojska v razsulu. Mislim da, noben predsednik države ne bi preživel niti dneva več na funkciji vrhovnega poveljnika oboroženih sil. Pahor je novinarjem dejal, da je v poročilu,

ki ga pripravi Generalštab pripravljenost Slovenske vojske za delovanje v miru ocenjena s povprečno oceno zadostno…..
Poročilo ocenjuje pripravljenost Slovenske vojske v krizi ali vojni za nezadostno. Zavoljo teh ocen sem dolžan ugotoviti, da Slovenska vojska ostaja na najnižji ravni sposobnosti delovanja.

Stavim, da v primeru, če bi katerikoli predsednik države demokratičnega sveta v primeru štiriletnega serijskega negativnega ocenjevanja vojske dobil “impičment” oziroma vsaj oceno, da je zrel za odstrel – no za odpoklic. Prav paradoksalno je bilo na novinarski konferenci gledati načelnika Generalštaba Slovenske vojske Andreja Ostermana in obrambno ministrico Andrejo Katič, ki sta žalostno zrla v tla, ko je Borut Pahor mirno prebiral poročilo o tem. da je pripravljenost slovenske vojske v krizi ali vojni nezadostno. V spodaj navedenih poročilih o pripravljenosti vojske v letu 2016 in pred tem 2015, kjer citiram … “poročilo vsebuje zaskrbljujoče ugotovitve in ocene. Tako sem bil kot vrhovni poveljnik obrambnih sil že tretje leto zapored dolžan javnost uradno obvestiti, da je Slovenska vojska na najnižji ravni sposobnosti delovanja”.

V sporočilu za javnost

“Spoštovane gospe in gospodje,

danes sem kot predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil v skladu z zakonom sprejel letno poročilo o pripravljenosti Slovenske vojske za leto 2016.

V poročilu, ki ga pripravi Generalštab je pripravljenost Slovenske vojske za delovanje v miru ocenjena s povprečno oceno zadostno. Poročilo ocenjuje pripravljenost Slovenske vojske v krizi ali vojni za nezadostno.

Najbolj problematična je popolnjenost enot s kadri in opremo, stanje opreme in njena razpoložljivost ter sposobnost dolgotrajnejšega delovanja.

Zavoljo teh ocen sem dolžan ugotoviti, da Slovenska vojska ostaja na najnižji ravni sposobnosti delovanja. Ker je pomemben razlog za tako stanje nizek proračunski izdatek za Slovensko vojsko, je vendarle spodbudno, da se je trend padanja teh izdatkov končno zaustavil. Njihovo postopno povečanje v skladu z našimi potrebami in možnostmi lahko omogoči, da Slovenska vojska brezhibno opravi vse svoje naloge v vseh razmerah.”

Mnenje predsednika republike je bilo sledeče:

M N E N J E
predsednika republike Boruta Pahorja
O STANJU PRIPRAVLJENOSTI SLOVENSKE VOJSKE
Ljubljana, 28. april 2016

Povzetek

“Slovenska vojska je že tretje leto zapored na najnižji ravni pripravljenosti delovanja. Ocenjujem, da moramo tudi zaradi poslabšanja mednarodnih varnostnih razmer in naših nalog v zvezi NATO sprejeti ukrepe za izboljšanje ravni njene pripravljenosti. Predlagam, da to storimo v okviru posodobitve celotnega nacionalnega varnostnega sistema. Pozivam, da o tem dosežemo strokovno in politično soglasje.

Za ohranitev in okrepitev varnosti države v širšem smislu je odločilnega pomena ukrepanje za trajnejše gospodarsko okrevanje in boljši življenjski standard ljudi. Za ohranitev in okrepitev varnosti države v ožjem smislu je odločilnega pomena posodobitev celotnega varnostnega sistema in Slovenske vojske kot njenega vojaškega stebra.

Uveljavitev potrebnih ukrepov bo ohranila in okrepila varnost Republike Slovenije in povečala njeno sposobnost za soočanje z zahtevnimi varnostnimi izzivi sodobnega sveta.

I.
(Poročilo)

Konec marca letos sta mi ministrica za obrambo Andreja Katič in načelnik generalštaba Slovenske vojske dr. Andrej Osterman predstavila poročilo o pripravljenosti Slovenske vojske za leto 2015.
Poročilo vsebuje zaskrbljujoče ugotovitve in ocene. Tako sem bil kot vrhovni poveljnik obrambnih sil že tretje leto zapored dolžan javnost uradno obvestiti, da je Slovenska vojska na najnižji ravni sposobnosti delovanja.

(Najnižja raven sposobnosti delovanja Slovenske vojske)

V Poročilu, ki ga je pripravil generalštab Slovenske vojske, sta namreč dve pomembni oceni. Ocena o pripravljenosti vojske za delovanje v miru in ocena o njeni pripravljenosti za delovanje v krizi ali vojni.
V Poročilu je

pripravljenost za delovanje v miru ocenjena s povprečno oceno zadostno…..”

Ne bi se spuščal v vsebinsko utemeljitev predsednikove ocene, pa vendarle, če sledimo njegovim besedam, bi moral v štirih letih ukrepati vsaj štirikrat in zahtevati zamenjavo celotnega vrha vojske ali zahtevati od predsednika vlade več sredstev za vojsko. Tako je recimo v poročilu o pripravljenosti vojske za leto 2013″ predsednik predstavil ugotovitve letnega poročila o pripravljenosti Slovenske vojske. Največji problem so nizka proračunska sredstva za potrebe obrambnega sistema in Slovenske vojske, kar je vplivalo na nižjo oceno njene pripravljenosti, kot je bila le ta leto poprej. Predsednik republike je ob tem jasno poudaril, da takšna ocena ne vpliva na nacionalno varnost, usposobljenost pripravljenosti in varnost pripadnic ter pripadnikov Slovenske vojske v misijah po svetu ter niti na zaščito in reševanje”.

Kako je mogoče, da vrhovni poveljnik od leta 2013 torej štiri leta zapored ugotavlja, vedno nižjo raven sposobnosti delovanja slovenske vojske pa ne ukrepa. Če nima dovolj pristojnosti bi moral predlagati spremembo zakonov ali Ustave. na problematiko statusa predsednika republike v sistemu vladanja tudi, ko gre za vojsko, je leta 2000 opozoril takratni svetovalec predsednika republike za ustavno pravna vprašanja Miha Ribarič, ….”ker je po Ustavi predsednik republike odgovoren za opravljanje svoje funkcije v celoti, je odprto vprašanje njegove odgovornosti kot vrhovnega poveljnika”.

Če je problem pristojnosti bi moral to vprašanje rešiti s spremembami Zakona o obrambi, če pa gre za neverjetno vznemirjanje javnosti, češ da je vojska v razsulu že štiri leta pa predsednik države ni ukrepal, da si zasluži “impičment”. Gre za igranje z nacionalno varnostjo, zato ocene o pripravljenosti vojske ne morejo služiti za pritisk na izvršilno vejo oblasti, naj da več denarja za vojsko. In kaj reči na koncu: “Not so fast” gospod predsednik.

Da bi bila ironija še večja se je, po izrečeni negativni oceni, predsednik republike  na koncu po gasilsko  slikal  z ljudmi, ki so imeli na epoletah generalske čine, častniške in podčastniške in vojaške čine. Namesto, da bi jih zaprl v pisarno in vprašal po odgovornosti za porazno stanje v vojski. Takšne ocene bi morale biti razlog za sklice Sveta za nacionalno varnost in predvsem Sveta za obrambo pri predsedniku države.

Najbolj pomembno vprašanje pa je, kakšna je morala vojakov in častnikov, ki jim predsednik že štiri leta govori, da so nepripravljeni medtem, ko hodijo po misijah na vojna področja in s tem tvegajo svoja življenja. Poleg tega pa so lani, kar lahko potrdim iz lastnih izkušenj, odigrali ključno vlogo pri reševanju migrantske krize, saj so požrtvovalno in profesionalno pomagali policiji. Ne smemo pozabiti, da so nekateri na robu preživetja zaradi izjemno nizkih dohodkov.

V nadaljevanju objavljamo mnenje prof. dr. Mihe Ribariča, svetovalca predsednika republike za ustavno – pravne zadeve