Poslovanje Zavoda AIPA: dvomilijonska varščina odvetniku Bogataju, povezave z ministrstvom, državnim uradom, mediji, tudi Pro Plus-om, konflikt interesov, itd. – TOPNEWS.si

Poslovanje Zavoda AIPA: dvomilijonska varščina odvetniku Bogataju, povezave z ministrstvom, državnim uradom, mediji, tudi Pro Plus-om, konflikt interesov, itd.



Poslovanje Zavoda AIPA: dvomilijonska varščina odvetniku Bogataju, povezave z ministrstvom, državnim uradom, mediji, tudi Pro Plus-om, konflikt interesov, itd.

Vendar to še ni vse. Kot razkrivajo pridobljeni podatki imajo osebe iz vodstva in osebe okoli vodstva Zavoda AIPA neverjeten vpliv na najvišje odločevalce v državnih organih, celo na tiste državne organe, ki jih po zakonu nadzorujejo. Gre za nekdanjo direktorico slovenskega Urada za intelektualno lastnino, Vesno Stankovič Juričič in za nekdanjega uslužbenca Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Petra Kepa. Sledni je sedaj celo zaposlen na Zavodu AIPA, kot vodja strokovnih služb, Stankovičeva pa se je morala posloviti od direktorovanja.

peter kepjurcic

Spomnimo, nepoznani odvetnik iz Škofje Loka, Borut Bernik Bogataj je v l. 2014 od Zavoda AIPA na svoj fiduciarni račun prejel vrtoglavih 2 milijona evrov. S tem naj bi si Gregor Štibernik, kot direktor Zavoda AIPA in druga znana imena filmske scene, kot so Katarina Čas, Jožko Rutar, Metod Pevec, Klemen Dvornik, Ludvik Bagari, Miha Knific in še bi lahko naštevali, zavarovali finančna sredstva ob morebitni njihovi menjavi.

aipa nova

Zavod AIPA, ki se predstavlja kot t.i. lobi slovenskih filmskih igralcev sicer kolektivno upravlja zgolj dve pravici, pravico kabelske retransmisije in pravico do delitve t.i. praznjakov. To pomeni, da skladno z vsebino izdanega državnega dovoljenja igralskih pravic filmarjev v resnici sploh ne sme upravljati. In prav upravljanje Zavoda AIPA, kot kolektivne organizacije je glavna spotika, saj gre za milijonske zneske (letno preko 3,5 milo €), ki jih AIPA prejema od kabelskih operaterjev, do dejanske razdelitve pa že šest let ne pride.

Zakaj se boste vprašali?

Ker to ni denar filmskih igralcev, temveč denar filmskih producentov, kot imetnikov pravic na avdiovizualnih delih. Zato se je na računih Zavoda AIPA nabralo že preko 12 milijonov evrov, ki pa pripada samo imetnikom pravic na avdiovizualnih delih, torej skoraj izključno filmskim producentom, in ne članom vodstva Zavoda AIPA oz. filmskim igralcem.

In kako se je na spolzkih filmskih tleh znaša bivša direktorica slovenskega Urada za intelektualno lastnino Vesna Stanković Juričić?

jurcic

Dokler niso bile razkrite več kot polmilijonske finančne transakcije, vezane z osebami, ki so del vodstva Zavoda AIPA odlično. Vesna Stankovič Juričič je bila celo prisotna na seji skupščine Zavoda AIPA, ko so bila razkrita dvomilijonska nakazila odvetniku Borutu Berniku Bogataju. In zakaj je šlo?

Razrivamo, da je Vesna Stanković Juričić po naših podatkih morala odstopiti iz položaja, saj je bila deležna hudih očitkov o konfliktu interesov, saj naj bi njen mož Siniša Juričić, sicer Hrvat, prek podjetja Nukleus d.o.o., katerega 49 % solastnik in prokurist je Miha Knific, član vodstva Zavoda AIPA, s strani Slovenskega filmskega centra, ki ga je takrat vodil Jožko Rutar, enako član vodstva Zavoda AIPA, prejel preko pol milijona evrov, natančno vrtoglavih 629.250,00 EUR. In ker naj bi ji ljudje iz vodstva Zavoda AIPA v zvezi s tem obrnili hrbet, je slovenski Urad za intelektualno lastnino le začel postopek odvzema dovoljenja Zavodu AIPA, ker ne opravlja dejavnosti skladno z zakonom. Ta postopek poteka že od l. 2014. Slednje je za Slovensko tiskovno agencijo potrdila takrat odhajajoča direktorica Vesna Stankovič Juričič.

In kdo je Peter Kep?

peter kep

Sedaj vodja strokovnih služb Zavoda AIPA, prej pa visoki uslužbenec Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, razvrščen v Direktorat za notranji trg, katerega odgovornost je prav poslovanje Urada za intelektualno lastnino, ki ga je vodila Vesna Stankovič Juričič. Peter Kep bi tako lahko bil ključna vez med resornim mojstrstvom (MGRT) in organom v sestavi (UIL), ki skladno z avtorsko zakonodajo nadzira poslovanje Zavoda AIPA. Šokantno se tudi zdi, da iz spletne strani Urada za intelektualno lastnino izhaja, ta državni urad zoper poslovanje Zavoda AIPA ni ukrepal vse, dokler je bil na ključnem položaju na resornem ministrstvu prav Peter Kep, sedaj vodja strokovnih služb Zavoda AIPA.

Izredno zanimivo je še eno dejstvo. Verjetno, da bi osebe okoli vodstva Zavoda AIPA zakrile vpletenost Petra Kepa, kot uslužbenca ministrstva (MGRT) v poslovaje in nadzor nad Zavodom AIPA, je Peter Kep v vmesnem času, po odhodu iz ministrstva, delo začasno opravljal kar v Zagrebu. In to ne kjerkoli, temveč kar na Hrvaški organizaciji za zaščito proizvajalcev fonogramov, krajše ZAPRAF. V Sloveniji je tovrstna organizacija Zavoda IPF, ki ji je do nedavnega direktorsko uradoval kar Gregor Štibernik, sedaj direktor Zavoda AIPA.

Samo sprašujemo se lahko, kateri od sedanjih državnih uslužbencev ali uslužbenk Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in Urada za intelektualno lastnino so pod vplivom lobija oseb iz vodstva Zavoda AIPA. Ali celo, kdo bo moral zapustiti svoj uradniški položaj zaradi teh pritiskov ali konflikta interesov.

aipa 1

Ob zadnjih medijskih razkritjih se sicer zdi, da se »hišica iz filmskih kart pod naslovom AIPA« počasi podira. Predvsem postaja bizarno, kako se akterji dvomilijonskega nakazila na fiduciarni račun odvetnika Boruta Bernika Bogataja zapletajo pri svojih izjavah. Prvič, omenjeno nakazilo ne more predstavljati depozita, saj odvetniki ne opravljalo depozitne dejavnosti, niso banke. Drugič, ni običajno, da odvetniki prejemajo varščine, saj ne morejo zagotavljati poslovnega uspeha, zagotovijo lahko le odvetniške storitve. In tretjič, pri dvomilijonskem nakazilu naj ne bi šlo za avans, kar je vsaj nenavadno, verjetno zaradi tega, ker ni bil odveden DDV. V čem je torej namen vrtoglavega dvomilijonskega zneska na računu odvetnika Zavoda AIPA.

cene grcar zenacene grcar

Da je poslovna praksa poslovanja Zavoda AIPA nakazovanje varščin tudi drugim odvetnikom, smo na našem portalu že poročali. Spomnimo, da je od l. 2011 vsaj tri leta zapored prejemala varščino v višini 50 tisoč evrov letno Odvetniška pisarna Grčar, ki jo vodita Špela in Cene Grčar. Slednji sicer del vodstva Pro Plus-a.

Vsekakor bi tovrstne prakse in razkritja morala zanimati tako Odvetniško zbornico Slovenije kot tudi Ministrstvo za pravosodje. Na potezi pa je predvsem Urad RS za intelektualno lastnino, ki spada pod Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, oziroma ministra Zdravka  Počivalška, slednji pa pod premiera Mira Cerarja.

Vladimir Vodušek

 

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)