(Kolumna) O otrocih in sprevrženi ljubezni

Pedofilija je pojem, ki mrazi, povzroča fizično slabost in burne reakcije ob sami omembi besede. Kako da nekaj tako nizkotnega ohranja takšno moč in ga ni junaka, ki bi se soočil z njo, da prihodnjim rodovom odstremo meglo, ki nas ubija? Je morda to razlog, da v slovenskem etru ne pridemo do sproščenega smeha, neposredne misli izrečene iz ust otroka? Zanimivo pri tem je, da velik psiholog, teoretik in pedagog A. S. Neill iz izkušenj zatrjuje, da pedofilija ni naravna in bi jo že kdaj onemogočili, vkolikor bi se z otroki, naravno pogovarjali o spolnosti, saj bi jim tako omogočili obrambo. Glavno gorivo pedofilije je namreč otroška radovednost, ki je že v naslednjem koraku zlorabljena za nizkotne potešitve prav takšnih. Kje pa se rodi pedofilija? Teorij je več, jaz vam jo opišem kot sem jo izkusil.

Začnimo z odraslim, klasičnim seksom kot so ga poznali naši pradedi. Da si deklico končno položil na slamnato podlago, si jo moral oženit. Ali drugače, do spolnih radosti je bila dolga pot, na kateri si partnerko spoznaval, kot ona tebe in ko sta skupaj postavila štal’co je po telovadbi na slami, vanj padla ica.  Otrok je bil posledica trdne zveze in kot tak ni prinašal ljubezni v dom, ampak jo je le osvežil. Njihovi otroci, naši dedi pa so se po večini ljubili v ali med vojnama in so rojevali prestrašene otroke. Posiljenih je bilo več kot zaželjenih in spolnost je začela dobivati nove dimenzije. Hipiji v 60 in 70 letih so že vedeli, da je spolnost lahko tudi fitness, psihoterapija ali zgolj zabava. Potrebovali so jo, saj so otroštvo preživeli med bombardiranjem, požiganjem in posiljevanjem. In so rodili otroke za katere jim je bilo žal. »Če le nebi popila še ene vodke, ne bi zanosila,« je bil glavni stavek užaloščenih mater samohranilk. In otroku se je čudežno spremnila vloga. V dom brez ljubezni je prinesel ljubezen. Ja, tudi v japijevskih domovih je bilo tako, saj je bilo zanje značilno, da se poročajo iz koristi, ne več iz ljubezni. Kot se reklo: Najprej štalca, potlej kravca ni več slišalo, se je trdno prijel izrek: Fukat, fukat je naše geslo, dokler nas ne bo odneslo. Ko nas bo odneslo, si izmislimo novo geslo! (Meni ga je, navdušen, zaupal Tomo Križnarjev.) In prav tu lahko potegnemo črto, ki začenja novodobno, vseprežemajočo pedofilijo. Moški in ženska sta se končno popolnoma ločila na fukača in rodiljo. Prvi je heroj, druga štiri vogale doma. Če hočete, smo končno prišli do krščanskega enoumja, ki trdi, da sta za otroka potrebna le Ženska in Bog, in smo tako popolnoma razvrednotili heroja – Moškost.

Moja generacija otrok staršev iz vojn se temu ni uprla, s povečano uporabo alkohola kot ostalih trdih drog, pa je spolnost razvejala v zavidljivo vejevje abnormalnih spolnosti. Zanimiv je ogled pornofilma iz 60, 70, ko je bila glavna stvar predigra in se je film zaključil z vtikom in nato ogled sodobnega porniča v katerem gre le še za nasilno nabijanje zdaj v to zdaj v ono luknjo. Pa je to šlo, nekako, mimo nas …

Marija, ali če hočete Cankarjeva Mati je postala simbol, ki mu je podrejen ves svet, tudi odrasel. Ženska je postala nekakšen stroj za seks, tudi če v njem ne uživa, zato ji zanositev podarja poseben svetniški sij. In še več. Z ljubimcem, možem, partnerjem gre pri spolnem odnosu za osvojitev cilja, orgazem, ki slo zaključi in moški zaspi, ženska pa nepotešena nadaljuje s fantaziranjem – sama, v upanju, da ni zanosila. In če je? Ateistke postanejo pobožne, saj se v njih začne prebujati glas, ki se je zdelo, so ga že v otroštvu utišale. Spet je dejaven in ženska se odpre Notranjosti. Ljubezen v devetih mesecih pridobi nebeške razsežnosti, ki se hranijo s čutenjem, budnostjo. Tako drugačna je od tiste, ki jo brezplačno lahko gledamo vsak dan, ob vsaki uri, vsaj na enem kanalu operaterja. In sedaj si predstavljajte sodobno mati, ki je notranje povezana s svojim otrokom, kako lega ob nezavednega dedca, ki mu zelo stoji in je potreben pomoči. Prav nič od tega, kar živita z otrokom in ponosno imenujeta Ljubezen se ne zgodi med njima. Prav nič drugače ni, če je oče povezan z otrokom in je mati v nezavednem. Tukaj se pojavi nenavadna misel, da otrok vedno izbere le enega od staršev, pa je temu v resnici tako le v parih, kjer se zakonca ne preneseta. Koliko je takšnih vam povedo statistični podatki o ločitvah, ki zgrozijo. Vedno prej smo ločeni in vedno več se nas loči. In pri povezavi z otrokom prednačijo mame. Toliko mam je smrtno zaljubljenih v svoje sinove, da moškosti kmalu ne bo več niti za okus. Deček, ki ga mama nadvlada v vsem, nikoli ne postane Moški! Kot deklica, ki jo popolnoma obvladuje oče, ne postane Ženska.

Ljubezen med 5 letn-im-o dečkom/deklico in materjo/očetom je navzven privlačna, a nikarte pozabiti, da se ljubezen v glavnem živi v zaprtih, intimnih prostorih. Ko očeta/mame ni doma, se tako med materjo/očetom in otrokom, v prvih treh letih splete posebna vez, ki pripelje tudi med noge. Mati/oče takoj zagotovi, da je to početje skrivnost in le njuno (od starša in otroka), sicer je grešno in nepotrebno. Slika o spolnosti, še predno uzremo vrata vrtca, je tako v večini slovenskih, nesrečnih družinah že pokvarjena, zlorabljena in otroci v družbo vstopajo z občutkom greha.

Otroka, do treh let izjemno, navdušujejo deli telesa, ki nas spravijo v posebna razpoloženja. Opazijo naše vrtanje po nosu in spake, ki so jim ob tem zabavne, srbenje na različnih delih telesa, žgečkanje, kako nas spremeni in če se dotaknejo ‘tam’, kaj se z nami zgodi. Hitro so podučeni, da se ‘tam’ lahko dotikajo le, ko sami s staršem … A otroci ne znajo ubogati, saj si vedno želijo več. In hitro ga najdejo. Najprej poskusijo na dvorišču, kjer pa so v glavnem še bolj utišani kot je sam, in svojih želja ne morejo uresničiti, dokler se zanje ne zavzame prijazna ‘teta’ ali ‘stric’, ki vpraša: Bi rad videl-a kaj imam v hlačah? In taisti ‘strici’ in ‘tete’ so tako dobrodošli tudi tem, za katere spolnost doma sploh ne obstaja, saj je žgečkanje med nogami prisotno vsak dan.

Otrok k spolnosti ne pristopa kot mi, ampak mu pomeni neznano vrsto dihanja. Ko se namreč dotakne magične palčke ali luknjice, se dihanje kar naenkrat poglobi. Do te mere, da nezlorabljen otrok ne zdrži dolgo in namero opusti kaj kmalu. Spolno igro opusti kot igračo, ki se jo je naveličal, posledice poglobljenega dihanja, pa ga spravijo v dobro voljo. Vsaj do 14 leta spolnost otroku ne predstavlja več kot to in sploh ni omejena na spolne organe ampak izključno na notranje počutje. ‘Teta’ ali ‘stric’ to predrugačita za vedno, saj te (prezgodaj) seznanita z nasprotjem in orgazmom … V kar pa nas prisilijo, prisiljujemo druge in virus se izredno hitro razširi po celem dvorišču.

Dvoletnega dečka, ki sem mu bil očim, sta oče in mačeha jemala medse v posteljo, ko sta se »ljubila«, da ga je lomilo in onesveščalo, pa tega nista opazila. Pri treh letih se ju je toliko navadil, da je opazil masturbiranje, ki mehkega spremeni v trdega. To se mu je doslej dogajalo samo od sebe, sedaj (že!!!) pa je spoznal, da se da do trdote priti tudi drugače. Ko je bil pri nama z materjo, je takšno druženje začel pogrešati, zato si je pomagal sam. Pa mu ni uspevalo. Tako se je nekega jutra pritihotopil v najino spalnico in ker sem trdno spal, si je lahko postregel z mojim mravljinčarjem. Ni bil uspešen, ko je skušal trik s kožico, me je pa zbudil. Prvo reakcijo sem pogoltnil kot cmok, se umiril in sproščeno vprašal: »Ojla, kaj pa se greva?« »Bo tlt?« je veselo a negotovo vprašal. »Ah, ne. To je magična palčka. Da otrdi moraš imeti deklico rad in bit čisto zaljubljen vanjo, lahko pa poješ košček čokolade, ali kaj kar ti zelo tekne 🙂 »Oči tko,« se je opravičil otrok. »Ja, kaj češ. Vsak po svoje to počne zato tudi tebi ni treba kot ti oči kaže – ti se še naprej igraj z njim kot si se doslej.« Zvil ga je v klobčič kot smo to vsi počeli pri teh letih, se zadovoljno nasmejal in rekel: »Prav,« pa že odskočil s postelje in pozabil, da sva se sploh kaj menila. Pri petih mi je dovolil oditi, saj z materjo, ki sem po štirih letih ugotovil, da je na koki, nisva več našla skupnega jezika. Danes je odrasel in mi starša ne dovolita stika z njim.
Pedofilija je torej posledica, ne zločin! Posledica življenja, ki ga živimo s sprtim partnerjem, življenja, ki je krščansko ubito v monogamijo! Aboridžini, ki spočnejo, so skupaj le 7 let, potem imajo na izbiro: Sem ti še všeč, ali greš drugam? Otroci, sedaj že mladostniki, postanejo plemenski, del vasi.

In če še velja reklo: ‘Če ni ljubezni, je pa navada’, kot mi ga je zaupal Dolarjev ata iz Vrbe, je čas, da se ozavestimo: Če ne boš ljubila/ljubil partnerja/partnerke, se zaljubiš v otroka in še pred njegovim 7 letim doktoriraš iz pedofilije. Neizbežno, saj je človek bitje, ki mora ljubiti. Ja, ljubiti, ne, biti ljubljen.

In za vse, ki ste že ujeti v prekletstvo sprevržene ljubezni? Dokler tema ne bo javno izpostavljena in bomo končno postavili Ambasado otrok, kamor se bo otrok lahko zatekel 24 ur na dan, do 18 leta, ste pač obsojeni brez sodbe, prepuščeni tolažbi, da ste bili tudi sami posiljeni.
Prvi med Ministri, Varuhinja ČP mar to ne zasluži večje pozornosti in naše takojšnje ukrepanje bolj kot begunci? Morda imata prav. Begunci so prvi, saj tudi posiljeni otroci postanejo le-to in se bodo z njimi ukvarjali v sprejemnih centrih drugih držav naše pedofilske Evrope. Gospod in Gospa, pod komentarji pričakujem opis Vajine izkušnje. Morda po njem pridobita moč, ki vama jo redno umanjkuje.

Aleksander Jakopič