Kako je imenovanje Damijana Florjančiča obudilo Tita in njegovo krilatico “Ja ne priznajem ovaj sud”

Zaslugo za to, da se je ob imenovanju mag. Damijana Florjančiča za predsednika Vrhovnega sodišča v državni zbor ponovno “vrnil” Tito in njegova slavna izjava: »Ne priznajem buržoaski sud, jer se smatram odgovorim…”, ima pravzaprav poslanec SDS Franc Breznik, ki je v razpravi pred glasovanjem o novem predsedniku Vrhovnega sodišča med drugim dejal :

…tranzicijska pravičnost očitno v Sloveniji ni zaživela in nikoli ne bo, to je sporočilo ministra za pravosodje, gospoda mag. Klemenčiča, po Titu Tito, po Masleši mag. Damijan Florjančič….”. (Povzeto po stenogramu 27. seje Državnega zbora z dne 14.02.2017).

Na Beznikovo izvajanje se je odzval pravosodni minister Goran Klemenčič: “Druga stvar, po Titu Tito, po Masleši Florjančič, mislim, veste, eden od vaših ali pa vsi od vašega predsednika vzornikov gospod Trump je zadnje čase okoli njegovega izvršilnega ukaza o prepovedi potovanja oziroma vstopa v Ameriko, ki ga je razveljavilo zvezno sodišče, zvezno sodišče, ki je bilo sestavljeno tudi iz sodnikov, ki jih je postavil George W. Bush, rekel: So-called judges. To ni nič v primerjavi s tem, kar ta stran, pa ne mislim tu NSi, ampak vas, govori pogosto o sodstvu in krivosodju. Pa je takrat kandidat za predsednika Vrhovnega sodišča – Zakaj to govorim? – zato ker je gospod Breznik oziroma Beznik ali Breznik…/nemir v dvorani/ povedal, če jaz vem, kakšni so sodniki v Ameriki. Kandidat Donalda Trumpa za enega od članov vrhovnega sodišča gospod / nerazumljivo/ je potem izjavil, da se čuti prizadetega in demoraliziranega, da nekdo o sodstvu tako govori. Vi o tem govorite ves čas. O gospodu Florjančiču niste našli nič, razen to, da je sodeloval v senatu glede Patrie, pri čemer ne veste, kako je glasoval. Mene to ne briga. Vi ne veste, kako je glasoval, jaz ne vem, kako je glasoval. Če boste jutri potrdili Zakon o pravdnem postopku in čez nekaj mesecev…”

Predsednik SDS Janez Janša pa je mitološke Titove besede na Bombaškem procesu “Ja ne priznajem ovaj sud..”, uporabil v smislu nasprotovanja legitimnosti izvolitve Damijana Florjančiča z besedami. “Take sodnike sami imejte. Naj sodijo vam, mi tega imenovanja ne priznavamo, ni legitimno.”

Janez Janša “…..Zdaj po šestih letih je ugled slovenskega sodstva najnižji v Evropi, manj kot četrtina Slovencev zaupa slovenskemu sodstvu, temu sodstvu zaupajo samo še tisti, ki danes, pa še znanega dne, na znanem kraju, koruptivno človeku, ki je pomagal ukrasti volitve, podeljuje nagrada, znana nagrada. Koruptivno dejanje od samega začetka do konca in s tem zgolj nadaljujete erozijo nekega sistema, ki je vitalnega pomena za normalno funkcioniranje države. Zdaj, predhodnik gospoda Kremenčiča oziroma Klemenčiča ali Kremenčiča, ne vem, vem, da je gospod Beznik, Breznik, kar je gospod Klemenčič Kremenčič, nisem prepričan. Očitno je to, v tej, ta dvom v tej dvorani dopuščen, ob tem vodenju. Skratka, predhodnik ministra za pravosodje je pred šestimi leti podobno vehementno zagovarjal gospoda Maslešo in poglejte, kam ste prišli s tem sodstvom. To današnje imenovanje ni legitimno, je pa koruptivno, dokazljivo koruptivno. Take sodnike sami imejte. Naj sodijo vam, mi tega imenovanja ne priznavamo, ni legitimno….”

Novi predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič pa je ob otvoritvi sodnega leta 2017 pred novinarji precej zadržano in umirjeno komentiral dogajanje ob njegovem imenovanju.

“Glede komentiranja dogajanja v Državnem zboru ne morem izrazit drugega, kot zadovoljstvo, da me je tako velika večina poslancev podprla oziroma glasovala za moje imenovanje. Vsak poslanec pa ima seveda možnost in priložnost, da pove svoje pomisleke in razmisleke.

Sodelovanje v senatu je pač zadeva, ki jo predpisuje procesni zakon in sodni red in sodnik je obvezan, da sodeluje v senatu, v tistem, v katerem mora sodelovati na podlagi vrstnega reda, kot se določajo sestave senatov, Razen, če ne pride do takega slučaja, da ravno takrat, ko je neka zadeva na vrsti nek sodnik zboli, ravno na tisti dan. Potem se pač pogleda, kateri drugi sodnik je na vrsti in se potem po vrsti imenuje v senat tistega, ki je na vrsti. Ni tukaj nobene izbire tistega, ki odloča o tem, kdo bo senat sestavljal, da bi določal po svoji osebni preferenci ali priljubljenosti ali ne vem po kakih kriterijih, svojega kandidata za člana senata.

Sicer pa je moje stališče glede ločenih mnenj zelo pozitivno. Mislim, da se bo na ta način izkristaliziralo tudi več različnih pogledov na različna pravna vprašanja in to je lahko samo prispevek k nadaljnjemu razvoju sodne prakse.

Seveda sem to razumel, kot njihovo prizadetost zaradi odločitve Vrhovnega sodišča in drugih rednih sodišč v zadevi Patria. Vendar, to je pač njihova ocena tega postopka. V parlamentu imajo možnost, da izražajo to svoje stališče. Jaz pa upam, da bodo vendarle prepoznali, da je vloga sodnikov taka, da pač morajo soditi po zakonu in po svoji vesti, spoštovati človekove pravice, ker je to pravzaprav srž, še posebej kazenskih postopkov.

Vendar ne moremo pripisovati kršitev postopka ali ugotavljanja recimo ustavnega sodišča, da je bilo v nekem postopku karkoli narobe oziroma, da so bile kršene človekove pravice na ta način, da je potem ta sodnik naklepno kršil človekove pravice. Še posebej pa glede na to, da so senatna sojenja na Vrhovnem sodišču tajna in se lahko, tudi na ta način pravzaprav povzroči krivico konkretnemu sodniku, če se vnaprej, ne da bi bilo to znano v javnosti, pripisuje odločitev, ki ni nujno, da je taka, kot jo razumejo v javnosti.”

Vladimir Vodušek